Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
dístih dístiha samostalnik moškega spola [dístih]
    1. iz literarne vede kitica, ki obsega dve vrstici
      1.1. vsebina te kitice
STALNE ZVEZE: elegični distih
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek rus. dístih ali po zgledu ↑stih) prek lat. distichon iz gr. dístikhon iz gr. di.. ‛dvo..’ + ↑stih
Celotno geslo eSSKJ
enajstêrec enajstêrca tudi enajstérec enajstérca samostalnik moškega spola [enajstêrəc] tudi [enajstérəc]
    1. iz literarne vede verz z enajstimi zlogi
      1.1. iz literarne vede peterostopni verz, sestavljen iz petih jambov in do dveh nepoudarjenih zlogov na koncu verza; SINONIMI: iz literarne vede jambski enajsterec, iz literarne vede laški enajsterec
STALNE ZVEZE: jambski enajsterec, laški enajsterec
ETIMOLOGIJA: iz enajster iz ↑enajst
Celotno geslo eSSKJ
epigrám epigráma samostalnik moškega spola [epigrám]
    iz literarne vede kratka zbadljiva pesem z duhovitim, satiričnim poudarkom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epigramm in lat. epigramma iz gr. epígramma ‛napis’, iz epígraphō ‛napišem’, iz epí ‛na, nad’ + gráphō ‛slikam, rišem, pišem, vklešem’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gazéla2 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla]
    iz literarne vede pesem iz dvovrstičnih kitic z zaporedno rimo v prvi kitici in rimo v sodih verzih v naslednjih kiticah
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gasele, Gasel in špan. gacela iz arab. g̣azal ‛ljubezen, pogovor zaljubljencev, ljubezenska pesem’ - več ...
Vorenc
glas m, F49, clarae famae, nominis, dobrega glaſſá, imèna; eho, naṡai odgovorèzhi glaṡ; fama secunda, ena dobra hvala, dobar glás; notam incurrere, dobru imè sgubiti, en hud glaṡ ṡadobiti; rava vox, hriplavi glás ali ṡhtima; resonantia, -ae, glas, ṡhtima, odumeinîe; rumor, -ris, en vpoi, ropotanîe, ſhrajanîe, glás; sonet vox tua, nai ṡaſhumy tvoi glaṡ; sonitus, -us, gláṡ, ſhumenîe, ſhumlanîe; sonorus, -a, -um, cilú glaſſan, inu lèpe ṡhtime, dobriga glaſſú; sonus, -ni, glaṡ, ṡhtima, ſhumenîe; vocula, -ae, ena ṡhtimiza, en maihin glas; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
Celotno geslo eSSKJ
glósa glóse samostalnik ženskega spola [glósa]
    1. krajše pojasnilo, opomba k besedilu
    2. krajši članek, prispevek, ki navadno na kritičen in duhovit način obravnava, komentira aktualno dogajanje
    3. iz literarne vede pesem iz štirih desetvrstičnih kitic in uvodne štirivrstične kitice, ki je sestavljena iz zadnjih verzov teh kitic in predstavlja, napoveduje temeljno misel, idejo pesmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Glosse in) lat. glōssa ‛stara, manj znana ali tuja beseda, ki zahteva pojasnilo’ iz gr. glõssa ‛jezik’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
jámbski jámbska jámbsko pridevnik [jámpski] STALNE ZVEZE: jambski enajsterec
ETIMOLOGIJA: ↑jamb
Celotno geslo Frazemi
járem Frazemi s sestavino járem:
skočíti v zakónski járem, skók v zakónski járem, stopíti v zakónski járem, vpréči kóga v járem [čésa], zakónski járem
Celotno geslo eSSKJ
kítica kítice samostalnik ženskega spola [kítica]
    1. enota pesmi, sestavljena iz vsaj dveh verzov
      1.1. vsebina te enote
    2. navadno ekspresivno kita, zlasti manjša
STALNE ZVEZE: nibelunška kitica
FRAZEOLOGIJA: odspati kakšno kitico
ETIMOLOGIJA: ↑kita
Celotno geslo eSSKJ
kvartína kvartíne samostalnik ženskega spola [kvartína] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartine) iz it. quartina, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’
Celotno geslo Sinonimni
kvartína -e ž
lit. štirivrstična kitica soneta
SINONIMI:
lit. kvarteta
GLEJ ŠE: kitica
SSKJ²
madrigál -a m (ȃ)
glasb. večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja: peti madrigale; Gallusovi moteti in madrigali
// lit. kratka lirska pesem posvetne vsebine, zlasti v renesansi: izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet in madrigal
SSKJ²
magistrále -a m (ȃ)
lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov: magistrale z akrostihom; pren. Ti si življenja moj'ga magistrale (F. Prešeren)
Celotno geslo Sinonimni
magistrále -a m
lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetovpojmovnik
SINONIMI:
lit. glavni sonet, lit. mojstrski sonet
Celotno geslo Etimološki
magistrȃle -a m
SSKJ²
métričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na metrum: naglasni metrični princip, sistem; metrični vzorec; metrična doba / sonet in druge stalne metrične oblike
♦ tekst. metrična številka številka, ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje
Vorenc
naj člen., F4, amen, riſnizhnu, ẛa gviſhnu, takú ſe ẛgodi, nai ſe ẛgody; aqua sive turbida, sive clara, ut clara et tepida fiat, dicitur: Naj ſe voda vſtudy; sit ita, nai bó takú; sonet vox tua, nai ṡaſhumy tvoi glaṡ
Celotno geslo Frazemi
oróžje Frazemi s sestavino oróžje:
bíti pod oróžjem, dáti kómu oróžje v rôke, iméti pod oróžjem, izbíti kómu oróžje iz rôk, klicáti kóga pod oróžje, odložíti oróžje, poklicáti kóga pod oróžje, položíti oróžje, prijéti za oróžje, rožljáti z oróžjem, zgrábiti za oróžje
SSKJ²
pésemski -a -o [pesəmski] prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na pesem 2: pesemski napev; pesemsko besedilo / pesemski vložek pesem, del pesmi, ki se vstavi v kako dramsko, operno delo
♦ glasb. pesemska oblika oblika skladbe, sestavljena iz dveh ali treh period, večjih enot
2. star. pesniški: sonet in druge pesemske oblike / pesemska zbirka / to je preveč pesemski izraz
Celotno geslo eSSKJ
pésnjenje pésnjenja samostalnik srednjega spola [pésnjenje] ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
Število zadetkov: 47