sovražiti, črtiti
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.
Prekmurski
mrzìti -ím nedov. mrziti, sovražiti: Gyülölök, mrzim -iti AIN 1876, 23
mrzìti se -im se čutiti odpor: Lasztiven kêp sze nyemi mrzi KAJ 1848, 4; nê sze nyemi vecs mrzilo v-cérkev idti AIP 1876, br. 4, 6
mrzìti se -im se čutiti odpor: Lasztiven kêp sze nyemi mrzi KAJ 1848, 4; nê sze nyemi vecs mrzilo v-cérkev idti AIP 1876, br. 4, 6
Pleteršnik
nenavídẹti, -vȋdim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.
Svetokriški
nidati -am nedov. zavidati: ſvoje brattje ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati nedol. ǀ je sazhel ſvojga brata nidat nedol., inu ſaurashit ǀ hudizh taku mozhnu ſaurashi, inu nida 3. ed. zhloveka, de vſih vishah yszhe njega v' greh, inu tu vezhnu pogubleine perpravit ǀ eden tiga drugiga ſaurashite, nidate 2. mn., pregajnate ǀ pogledajte koku ſe ſaurashio, nidaio 3. mn., inu pregainaio ǀ sa enu maihinu blaga ſe praudaio, nidaio 3. mn., pregainaio ǀ ſmò bratie tiga Caina, kateri je nidal del. ed. m Abelna ǀ nejbilu nihdar shlishat, de bi ſe kregali, sashpotovali, kleli, nidali del. mn. m, inu ſaurashili ← srvnem. nīden ‛sovražiti, zavidati’
Prekmurski
odǘriti -im nedov. sovražiti: Ah dai mi vſza Vraiſa dela odüriti SM 1747, 52; Dabite mogli ſzpoznati, Grejhe nase odüriti BKM 1789, 2; Dái mi miloſcſo, kai jaſz ovo mojo globouko ſzkvárjenye odürim SM 1747, 48; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; Proſzimo te, da tvojo rejcs ne odürimo KŠ 1771, 841; Neodüri tvoje ſztvoriene ſztvári SM 1747, 59; Ne odüri, oh Goszpodne! Té moje kotrige KŠ 1754, 254; Gucsta pravico i odürita grêh AIN 1876, 28; Odürte kmiczo blôdnoszti KAJ 1848, 114; Eſaua ſzam pa odüro KŠ 1771, 468; Ár je niſcse nej nigdár ſzám ſzvoje tejlo odüro KŠ 1771, 585; Zakaj je odüro Kájn Abela KM 1796, 8; I ſzküsávanye moje ſzte je nej odürili KM 1796, 565; Meſztáncsarje ſzo ga pa odürili KM 1796, 235
Prekmurski
odürjávati -am nedov. sovražiti: Utálni; nemárati za nyega; odürjávati KOJ 1833, 179; eta nehám, Stera ſe tak odürjávam SM 1747, 74; Odürjávam za iſztino moje grejhe KMK 1780, 74; geto ti grozo odürjávas KŠ 1754, 17; ka odürjávas dela Miklosánczov KŠ 1771, 769; odürjávas vsze csinécse neprávdenoszt TA 1848, 5; jeli i ſzvoje ſztáre grejhe odürjáva KŠ 1754, 209; ki lagoja dela csini, odürjáva ſzvetloſzt BKM 1789, 272; cſiszto szrczé, Ktero grejh odürjáva BKM 1789, 13; Goszpôd kriviczo lübcza odürjáva TA 1848, 9; On lagoje pa odürjáva BJ 1886, 45; csi ga odürjávamo KŠ 1754, 37; koteri odürjávajo mené TF 1715, 17; ki mené odürjávajo ABC 1725, A4b; i rezi zroka mené odürjávaio SM 1747, 94; ſteri mené odürjávajo KŠ 1754, 67; dobro csinte zonimi, ki váſz odürjávajo KŠ 1771, 17; eden toga drügoga odürjávajo KOJ 1833, XIV; odürjávaj nepriátela tvojega KŠ 1771, 17; Gizdoſzt odürjávajte BRM 1823, 7; Ár ali ednoga bode odürjávao KŠ 1771, 19; Ár ali ednoga bode odürjávalo KŠ 1771, 225; gda bodo váſz odürjávali lidjé KŠ 1771, 184; kaibi mi nyegovo ſzvéto reics ne odürjávali TF 1715, 14; i te ſzvejt je odürjávao nyé KŠ 1771, 323
odürjávati se -am se sovražiti se: szo sze Goszpoda i nyih kmetovje med szebom odürjávali KOJ 1848, 79
odürjavajóuči tudi odürjajóuči -a -e sovražeč: Ár ſzmo i mi bili nigda odürjávajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 660; nevogrszke lüdi sztrasno odürjajoucsi Bezerédi KOJ 1914, 147
odürjávani -a -o sovražen, osovražen: 'selej od Czaszara odürjávano protesztantsztvo vdomoviti KOJ 1848, 86
odürjávati se -am se sovražiti se: szo sze Goszpoda i nyih kmetovje med szebom odürjávali KOJ 1848, 79
odürjavajóuči tudi odürjajóuči -a -e sovražeč: Ár ſzmo i mi bili nigda odürjávajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 660; nevogrszke lüdi sztrasno odürjajoucsi Bezerédi KOJ 1914, 147
odürjávani -a -o sovražen, osovražen: 'selej od Czaszara odürjávano protesztantsztvo vdomoviti KOJ 1848, 86
Besedje16
Besedje16
Besedje16
souvražiti gl. sovražiti itd. ♦ P: 11 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TL 1567, TT 1581-82)
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
sovrážiti, -vrȃžim, vb. impf. feind sein, Hass hegen, hassen; s. koga, kaj: s. koga v smrt, jemandem todfeind sein, Krelj; = s. koga na smrt, Jurč.; = smrtno koga s., nk.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
sovražiti -im nedov. sovražiti: veliku shenskih Perſon ſó sazhele ta golufni ſvejt ſaurashit nedol. ǀ kadar edn ſe reſiesi, sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit nedol., klet, inu shentovati Boga ǀ ta hudobni ſvejt vuzhj, namrezh, de ta nepriatel ſe imà ſourashit nedol. ǀ aku pak njega ſaurashish 2. ed. ǀ ti saurashish 2. ed. tuoiga blisniga ǀ Kaj je tedaj tebi ſturil taiſti, kateriga ſourashish 2. ed., de ga nemorish vidit ǀ sa volo moje dobrute, inu miloſti, mene Sourashish 2. ed. ǀ nedopade, G: Bogu molitva teh greshnih dush, temuzh jo ſaurashi 3. ed. ǀ ta loterska Krajliza Iezabel ga taku saurashi 3. ed., de ſe more veno strashno pushavo skriti ǀ lubit tiga, kateri vas ſourashi 3. ed. ǀ greh ſaurishi 3. ed. ǀ neſaurashi +3. ed. … vidra ribo ǀ kar ſmo poprej lubili ſaurashimo 1. mn. ǀ Semlo lubite, inu Nebeſſa ſaurashite 2. mn. ǀ s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite 2. mn. ǀ ta Kateri ym reſnizo govori, ga ſaurashio 3. mn. ǀ O prevelika hudobnoſt teh ludy, de ſauraſhio 3. mn. taiſte, kateri resnizo govorè ǀ vſy ga ſourashio 3. mn. ǀ ludje nesposnajo nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo 3. mn. ǀ ony obeniga neſaurashio +3. mn. ǀ vezhkrat tu ſe je sgudilu, de en brat tiga drugiga je ſaurashil del. ed. m ǀ on je vſelei Mashnike saurashil del. ed. m ǀ ta hudobni Ceſſar Maximinus, kateri je ſourashil del. ed. m Chriſtuſa ǀ kar ſmo ſaurashili del. mn. m lubimo ǀ Iudouſka Goſpoda, katera to Nedolshnoſt Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila del. ed. ž ǀ Krajliza Jezabel je saurashila del. ed. ž ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila del. ed. ž ǀ Judje bodo ſourashili del. mn. m, pregainali, inu morili Jogre ǀ ſo ga saurashili del. mn. m ǀ ſo ga ſhe vezh ſaurashli del. mn. m ǀ Tij nevoshlivi Cainij bi neſaurashili +del. mn. m ſvoje blishne, inu bratie ǀ ſa volo nje golufne kunshti vſe shivali ſo jo ſaurashile del. mn. ž sovražiti se sovražiti se: ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata ſta ſe tulikain ſaurashila del. dv. m ǀ ſe nej ſo ſavrashili del. mn. m, temuzh kakor dobri bratje ſe ſo lubili
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
vražíti, -ím, vb. impf. 1) = sovražiti, hassen, anfeinden, Jan., C.; Uče nas kleti in vražiti, Levst. (Zb. sp.); čebele se vraže, Levst. (Beč.); — 2) (durch Zauberei) schaden, anthun, anzaubern, Jarn., V.-Cig., C.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost