Zadetki iskanja
Pleteršnik
blȋžati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.-Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
naglávən, -vna, adj. 1) Kopf-; naglȃvni jarem, das Kopfjoch, Cig.; — 2) Haupt-; naglavni greh, die Hauptsünde: sedem naglavnih grehov; naglaven sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; naglavno hudodelstvo, das Capitalverbrechen, Jan.
Prekmurski
nepriátel -a tudi nepriáteu tudi nepriáteo -ela m sovražnik, nasprotnik: boidi on priáteu ali nepriáteu TF 1715, 14; priáteu i neprijáteu KŠ 1754, 28; pred tvoimi Ocsmi ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; ar vas nepriatel Vrág, okouli hodi SM 1747, 25; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10; ka tvoj nepriáteo právi KŠ 1754, 10a; Nepriáteo pa, ſteri je eta ſzejao, je vrág KŠ 1771, 45; vſzákoga Csloveka, ali nám je priáteo, ali nepriáteo KMK 1780, 33; Steri me zrouk Nepriátela reisi SM 1747, 74; da ſze moja düsa od vſzáki ſztrejl ognyeni mojga nepriátela obdr'zi KŠ 1754, 226; ete koukol od nepriátela vragá poſzejjani KŠ 1771, 434; I nepriátela pogübelna mecsa SŠ 1796, 10; da tak nej li szmo nepriáteli, csi drügo ne vcsinis KŠ 1754, 12b; ka vragá povſzud okouli ſzébe má, liki orosnátoga nepriátela KŠ 1754, 213; Niti ga, kak nepriátela, ne mejte KŠ 1771, 630; Hválna peszem za vzéto obládnoszt nad nepriátelom TA 1848, 7; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; nai ſze nepriatelje moi ne veſzelio nad menom SM 1747, 92; Ti hüdi dühovje ſzo nepriátelje poſztanoli KŠ 1754, 95; právim, ka ſzo nepriátelje kri'za Kriſztuſovoga KŠ 1771, 598; Vszi moji nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; ka ga [ježa] njegovi neprijáteli ne morejo brez ranenja prijéti AI 1878, 10; Goszpodne, za vollo moih nepriatelov, ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; Obderſiga proti vſzeih nepriatelov ſzküſavanya SM 1747, 62; Dáj mi nouvo moucs, ſzkoterov Obládam nepriátelov KŠ 1754, 259; Da bi náſz oſzloubodo od nepriátelov naſi KŠ 1771, 166; Od nepriátelov, Od grejha BKM 1789, 38; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ti naprávlas pred menom eden ſztol, proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b; prouti düsevnim nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; liki ſze je nepriátelom vrouke dáo KŠ 1754, 201; Molitev prôti nepriátelom Czérkvi TA 1848, 8; Zgledni ſze na nepriatele moie SM 1747, 94; dokecs ne dene vſze nepriátele pod nogé ſzvoje KŠ 1771, 522; Vſze nepriátele, Od náſz da odvrné BKM 1789, 18; ti odicseni goſzpodüjo na ſzvojmi nepriáteli KŠ 1754, 130; Krisztusa obládnoszt nad nepriátelmi TA 1848, 16
Svetokriški
neprijatelj -a/-na m sovražnik: Potem Kir en zhlovik v'ſmertni greh pade, inu svojo dusho vmadesha, inu nepriatel im. ed. Boshij rata ǀ hudobni ſvejt vuzhj, namrezh, de ta nepriatel im. ed. ſe imà ſourashit ǀ eniga ſamiga nepriatela rod. ed. ſe boijm ǀ taKrat s'nepriatelna rod. ed. Chriſtushaviga je bil priatel im. ed. Boshy ratal ǀ kir je edn ſvoiga nepriatela tož. ed. vidil, ga je objel ǀ poprej imaio ſe ſpravit s' nepriatelam or. ed., potle pak k' ſpuvidi priti ǀ s' tvojm nepriatelnam or. ed. ſe spravit ǀ takrat ſta bila priatla ratala, kir poprei ſta bila nepriatla im. dv. ǀ kai bodò ſazheli ty greshniki, inu nepriately im. mn. Boſhy ǀ s' nepriatelnu rod. mn. priàtely tuoi s' kuſi pokuro ratat ǀ s'nepriatelnu rod. mn. Boshyh bote priatelni ratali ǀ is nepriatelnou rod. mn. priateli Boshy ratat ǀ Bug sapovej Nepriatelnom daj. mn. odpustiti ǀ preſs vſe milosti, inu gnade ſo s'taistim ſe maſhzvali zhes ſvoje nepriatelne tož. mn.
Pleteršnik
očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očȋtna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
Prekmurski
odürjávec -vca m sovražnik: Eden kalvinar po imeni Bezerédi János kapitán (kak poganszki odürjávecz i preganyávecz szlov. rodov) KOJ 1914, 147; V-kákso prepaszti pogrozis ti Odürjávcza KAJ 1848, 87; Hüdi odürjávczi Poginejo BKM 1789, 7; Od vszej moji odürjávczov BKM 1789, 7; Odávczi, Bogá odürjávczi KŠ 1771, 449; Dáj ſze mi Odürjávcze milüvati BRM 1823, 401; Vö me je ftrgno odürjávczom mojim TA 1848, 13; glédaj nevolo mojo med odürjávczi TA 1848, 7
Pleteršnik
potláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zu Boden drücken, niederdrücken; medved je žito potlačil; človeka p., jemanden zu Boden strecken, Cig.; cene p., die Preise herabdrücken, Cig.; — zusammendrücken, plattdrücken, eindrücken; klobuk komu p.; potlačen nos; — fig. unterdrücken: ubozega p., C.; bewältigen, Jan.; sovražnik nas je potlačil, wir sind dem Feinde unterlegen, Cig.; — bolezen ga je hudo potlačila (hat ihn hart mitgenommen), Cig.; starost me je potlačila, Jurč.; — unterdrücken, vertuschen, Cig.; — 2) ein wenig niederdrücken oder zusammendrücken: le potlači malo, še boš obleke spravil v kovčeg; — p. se, sich senken, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
prisíliti, -sȋlim, vb. pf. 1) durch Zwang dazubringen, zwingen; p. koga k čemu, da kaj stori; ne stori, če ni prisiljen (wenn er nicht muss); p. koga na plesišče, Jurč.; — p. iz koga kaj, jemandem etwas abdrängen, Cig.; — prisiljen, gezwungen, nothgedrungen, erzwungen; prisiljena obramba, die Nothwehr, Cig.; p. smeh, Cig.; — affectiert, Jan. (H.); — Zwangs-, Cig.; — 2) mit Gewalt dringen, herandringen: p. kam, sovražnik je do nas prisilil, Cig., C.; — 3) p. se, sich herbeidrängen, Jan.; sich aufdrängen: ta človek se je k nam prisilil, Cig.
Prekmurski
protìvnik -a m nasprotnik, sovražnik: ni da náſz protivnik nezmore SM 1747, 66; ſzin vraj'zi, protivnik vſze pravicze KŠ 1771, 381; neg vprotivnika ſztrahoti SM 1747, 85; naj te mláde nikſo priliko ne dájo protivniki na zrok pſzüje KŠ 1771, 641; Ár, gda ides ſzprotivnikom tvojim kpoglavniki KŠ 1771, 214; Csi záto, protivniczke bodoucsi, ſzmo ſze z-Bogom zmérili KŠ 1771, 457; I nej protivniczke BKM 1789, 236; Skoudili protivniczi BKM 1789, 170; napre prinesenomi dugoványi vszigdár szojo protivnicke AI 1875, kaz. br. 8; i protivnikov je vnogo KŠ 1771, 525; Od mrejs protivnikov KM 1783, 25; Ti drugi vſzej kprotivnikom KŠ 1771, 708; Trucz protivnikom vſzejm BKM 1789, 42; odverni protivnike od náſz SM 1747, 66; zadomeſcsávanye, ki pojej protivnike SM 1747, 689; Tvoje rejcsi protivnike BKM 1789; Odvrni protivnike BRM 1823, 9
Svetokriški
satan -a m satan, hudič: jeſt ſim tebe ſgubil, inu Satan im. ed. je tebe vdubil ǀ taku govorij ſatan im. ed. zhloveku de bi na strah Boshij posabil ǀ Euagrius odgovorj, de Sathan im. ed. nej vidil Joba ǀ Shelish skushnave tiga Satana rod. ed. premagat ǀ ſte otrozij ſatana rod. ed. ǀ Zhe kateri ſe najde skuſi greh suſhen tiga Sathana rod. ed. ǀ timu nezhiſtimu Satanu daj. ed. veliku lejt je shlushila ǀ Bug K'Satanu daj. ed. je govuril ǀ Michael is Nebeſs perletj, Satana tož. ed. preshene ǀ ſi ſatana tož. ed. premagala ǀ vprasha Sathana tož. ed. ǀ s' Satanam or. ed. ga smeriesh ← lat. satanas ← gr. σατανᾶς ← hebr. sāṭā́n ‛nasprotnik, sovražnik’
Pleteršnik
skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.-Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.-Vest.
Besedje16
Besedje16
Besedje16
Pleteršnik
sovrȃg, m. 1) = sovražnik, C., nk.; — s. biti komu, česa, rok. iz 15. stol.-Let.; — 2) der Mitteufel, Cig.
Besedje16
Pleteršnik
sovrȃžnik, m. 1) der Feind; sovražnika iz dežele zapoditi; sovražnike si delati; sovražnik ženstva biti; smrtni, naglavni s., der Todfeind, Cig., Jan.; — 2) ein Stückchen aufgerissener Haut über der Nagelwurzel am Finger, das Nagelstroh, Cig., Dol.
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost