Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
animóznost -i ž (ọ̑) knjiž. nenaklonjenost, sovražnost: moje stališče do njega je brez vsake animoznosti; animoznost med igralcema
SSKJ
mŕzel -zla -o [əu̯] prid. (ȓ) 
  1. 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke
    // ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo
    // ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi
  2. 2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna
  3. 3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost
    // nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek
  4. 4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
    ●     mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
    ♦     agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0° C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip
    mŕzlo prisl.: mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo
    ♦     etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
SSKJ
narásti -rástem tudi -rásem dov., narásel in narástel; naráščen (á) 
  1. 1. postati večji po
    1. a) obsegu: matici je zadek zelo narasel / jajca in sladkor umešamo, da vse skupaj naraste; testo je lepo naraslo / zaradi deževja je reka narasla / publ. roman je narasel na štiri knjige ima, obsega
    2. b) številu: nesreče, vlomi naraščajo; mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto
  2. 2. doseči višjo stopnjo
    1. a) glede na intenzivnost, jakost: napetost, sovražnost med njimi je narasla; pritisk in temperatura v posodi sta narasla; ob tekmovanjih zanimanje za šport naraste / veter je proti večeru narasel / ekspr. glas mu je preteče narasel začel je glasneje govoriti
      // šum je narasel v hrup
    2. b) glede na količino: njegovi dolgovi so narasli; tabela kaže, za koliko je proizvodnja narasla
    3. c) glede na možni razpon: cene so čez mero narasle; vrednost zlata je narasla / število zaposlenih je naraslo
  3. 3. zrasti: mladičem je perje že naraslo; raku so namesto polomljenih klešč narasle nove / odkar ga ni videla, mu je brada zelo narasla / zastar. narasel je velik fant
    ●     zaradi deževja je gladina jezera narasla se je dvignila; ekspr. odkar je v tej službi, ji je greben zelo narasel postala je domišljava, prevzetna; prim. narasel
SSKJ
naspróti prisl. (ọ̑) 
  1. 1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus
    // izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob cesti stoji hiša, nasproti je spomenik; vojski si stojita nasproti
    ♦     geom. nasproti ležeči stranici
  2. 2. star. izraža nasprotovanje, sovražnost: zmeraj dela, ravna bratu nasproti / v povedni rabi: vsi so ti nasproti; to ni resnici prav nič nasproti
  3. 3. raba peša uvaja novo trditev namesto prej zanikane; nasprotno: ne bojim se ga, ravno nasproti, smejem se mu / vsi mu verjamejo, jaz pa sem, nasproti, prepričan, da laže
  4. 4. redko naproti: otrok teče očetu nasproti
SSKJ
nèmiroljúbnost -i ž (ȅ-ú) evfem. napadalnost, sovražnost: nemiroljubnost države / nemiroljubnost njihovih namenov je očitna
SSKJ
nènaklónjenost -i ž (ȅ-ọ́) negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost
SSKJ
píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 
  1. 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog
    // veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa
  2. 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal
    // s pihanjem
    1. a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize
    2. b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš
    3. c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek
  3. 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak
  4. 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati
    // ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen
  5. 5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, redko v trobento
  6. 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
    ●     ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; žarg., avt. voznik je moral pihati opraviti poskus z alkotestom; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
    pihajóč -a -e: močno pihajoč veter
    píši -te: ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; prim. vritmepiši
SSKJ
píhniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihniti skozi luknjo v cev; močno pihniti / pihniti dim / pihnil je luč in odšel spat
    // s pihom odstraniti: pihniti prah z mize
  2. 2. s pihom izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: mačka jezno pihne in skoči na okno
    // ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: poberi se, je jezno pihnila
  3. 3. pog., ekspr. ustreliti, ubiti: pihnil je lepega gamsa; nekoga je pihnil, pa so ga zaprli
    ●     pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; pog., ekspr. hotel jo je pihniti čez mejo oditi ilegalno v tujino; ekspr. pihne na moje besede ne upošteva jih
SSKJ
postráni in po stráni prisl. (á) 
  1. 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen
    1. a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani
    2. b) v katerokoli stran: stene bajte so postrani; stolp v Pisi stoji postrani; plameni švigajo kvišku in postrani; pren. vse je videl krivo in postrani
  2. 2. izraža odmik od vodoravne črte, smeri
    1. a) v desno ali levo stran: tok žene čoln postrani / nos ima postrani
    2. b) navzdol ali navzgor: usta ima postrani; nasmehnil se je postrani, le v kotu ustnic / pog. ima oči postrani poševne oči
      // izraža položaj pri premikanju z ožjo stranjo naprej: postrani se je preril skozi gnečo; spraviti omaro postrani skozi vrata / ležati postrani na boku
  3. 3. navadno v zvezi s pogledati izraža odmik od ravne črte v desno ali levo stran: postrani je pogledala moža; otroci se pogledujejo postrani in nasmihajo; ozrl se je postrani na soseda
    // ekspr., v zvezi z gledati izraža neprijaznost, sovražnost: čutil je, da ga v tovarni gledajo postrani; postrani me gleda ne mara me
  4. 4. star. ne naravnost, prikrito: postrani so mi namignili, da se nekaj pripravlja; postrani omeniti, spraševati
  5. 5. nav. ekspr. izraža pridobivanje dohodka s postransko dejavnostjo: mehanik je in v prostem času veliko postrani zasluži / tuintam dobi kak tisočak postrani
    ●     pog. dobiti, imeti otroka postrani nezakonskega otroka; star. izmika se, drži se postrani ob strani; pog. bil je ribič le bolj postrani, sicer pa kmet samo priložnostno; neskl. pril.: postrani čepica, klobuk; postrani oči; ker ima nizko plačo, mu postrani zaslužek prav pride; prim. stran
SSKJ
pretopíti -ím dov., pretópil (ī í) 
  1. 1. pretaliti: pretopiti kovino / pretopiti zlato v zlate palice; pren., ekspr. življenjsko izkustvo je pesnik pretopil v umetniški izraz
  2. 2. pog. zamenjati, spremeniti: pretopiti blago v denar; pretopiti denar v zlato; pretopiti dinarje v devize
    pretopíti se ekspr.  polagoma preiti v kaj drugega: mesečina se je pretopila v meglice / vsa sovražnost se je pretopila v naklonjenost
SSKJ
púhati -am nedov. (ū) 
  1. 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima
    // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove
    // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva
  2. 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi
    // ekspr. od jeze je kar puhal
  3. 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka
    // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla
    puháje: počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline
    puhajóč -a -e: črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver
SSKJ
púhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. v sunku dati, oddati hiter, močen tok zraka, dima: meh je samo nekajkrat puhnil / puhniti dim, vroč zrak
    // pojaviti se, nastopiti v sunku: para puhne iz lonca; iz peči je puhnila vročina / ekspr. burja je mrzlo puhnila po dolini / v obraz mu je puhnil soparen zrak
  2. 2. izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: namesto da bi puhnil, je pihnil / puhniti v koga cigaretni dim
  3. 3. s sunkovitim izdihom izraziti nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puhne proti psu in zbeži; medvedka jezno puhne / ekspr. ženska ni nič odgovorila, samo jezno je puhnila
  4. 4. ekspr. zdrveti, skočiti, da nastane močen, sunkovit premik zraka: mimo je puhnil avtomobil / žabe so puhnile v vodo
SSKJ
sovrážnost -i ž (ā) 
  1. 1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja
  2. 2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
SSKJ
zapíhati -am dov., tudi zapihájte; tudi zapihála (í) 
  1. 1. nav. 3. os. začeti pihati: burja je zapihala; hladen veter je zapihal; brezoseb. zunaj je zapihalo
  2. 2. večkrat iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: zapihati v dlan / zapihati skozi nos, zobe
  3. 3. s pihanjem izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: lisjak je zapihal; mačka je zapihala; jezno zapihati
    // ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: ženske so užaljeno zapihale; zapihala je kakor mačka / zapihati od jeze / tiho bodi, je razdraženo zapihal
    ●     ekspr. zapihal je drug, nov veter razmere so se spremenile; ekspr. zapihali so bolj ugodni vetrovi razmere, okoliščine so postale bolj ugodne
SSKJ
zoprníja -e ž (ȋ) ekspr. kar je zoprno: znebiti se drobnih dnevnih zoprnij; to je zame velika zoprnija / zaradi dekleta ima še zdaj zoprnije sitnosti, težave
// lastnost, značilnost zoprnega; zoprnost: upira se mi zoprnija in sovražnost tega človeka
SSKJ
žólčnost -i [u̯č] ž (ọ̑) ekspr. jezljivost, togotljivost: ni mogel obvladati svoje žolčnosti / žolčnost glasu
// strastna, popadljiva sovražnost: žolčnost besed / z žolčnostjo vprašati
Število zadetkov: 16