príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
razbolévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razbolévanje (ẹ́) koga/kaj Dvigovanje ~a ramo
razbolévati se -am se (ẹ́) Koleno se spet ~a
razbolévati se -am se (ẹ́) Koleno se spet ~a
Pravopis
Pravopis
re.. [poudarjeno ré] predp.; varianta ré.. po umiku naglasa |pre.., od..; spet, nazaj| reorganizírati, reevakuírati, reagírati, repatriírati, reprodúkcija, revizíja, rezervírati
Pravopis
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Pravopis
rešêto -a s, mn. tudi rešéta (é) ~ za žito; poud. Predlog bo prihodnjič spet na ~u |se bo obravnaval, pretresal|
Pravopis
révež -a m z -em člov. (ẹ̑) mestni ~i; poud. ~ je že spet bolan |usmiljenja vreden človek|
révežev -a -o (ẹ̑)
révežev -a -o (ẹ̑)
Pravopis
sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|
sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj
sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna
sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom
sámost -i ž, pojm. (á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|
sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj
sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna
sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom
sámost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
samó2 podr. vez. (ọ̑) v časovnih odvisnikih |kakor hitro|: ~ prikaže se, že ji sledijo; ~ sede, pa ga spet pokličejo; ~ da opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno
Pravopis
Pravopis
skočíti skóčim dov. skôči -íte; skôčil -íla, skôčit, star. skočívši; (skôčit) (í/ȋ ọ̑) ~ dovolj visoko; ~ iz jame, z drevesa; ~ čez ograjo; šport. ~ v daljino; ~ pet metrov; poud.: ~ iz postelje |zelo hitro vstati|; ~ na obisk, po kruh |iti za kratek čas|; šalj. ~ v zakonski jarem |poročiti se|; poud. Cene so spet skočile |narastle|; poud. skočiti na koga/kaj Roparja sta skočila nanj |sta ga napadla|; poud. skočiti v koga/kaj Pes je skočil v tujca |se je zagnal|
Pravopis
Pravopis
spét2 kratn. prisl. (ẹ̑) ~ smo tukaj; Kdaj ~ pride; Upal je, da jo bo kmalu ~ videl; Kaj je že ~, še ne bo miru; poud.: Govorniku so ~ in ~ ploskali |pogosto, mnogo|; Tega ne bom plačal, ne, pa ~ ne |gotovo ne|
Pravopis
spét3 člen. (ẹ̑)
1. izvzem. Nekateri člani so bili navdušeni, drugi pa ~ niso hoteli tvegati; Ni ravno debel, pa vendar ~ ne suh; tudi v vezniški rabi, redk. Nekateri pridelujejo hrano, ~ drugi izdelujejo različne predmete, ~ tretji gradijo
2. poudar. No, tako hudo pa ~ ni |le|; Samo časopisov pa ~ ne moremo brati |vendar|
1. izvzem. Nekateri člani so bili navdušeni, drugi pa ~ niso hoteli tvegati; Ni ravno debel, pa vendar ~ ne suh; tudi v vezniški rabi, redk. Nekateri pridelujejo hrano, ~ drugi izdelujejo različne predmete, ~ tretji gradijo
2. poudar. No, tako hudo pa ~ ni |le|; Samo časopisov pa ~ ne moremo brati |vendar|
Pravopis
spéti1 spèm nedov. spì spíte, spèč spéča; spèl/spél spéla, spét; spétje; (spét) (ẹ́ ȅ) pesn. iti, hiteti
Pravopis
spéti2 spnèm dov. spnì -íte; spél -a, spét/spèt, spét -a; spétje; (spét/spèt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ lase v čop; ~ liste
Pravopis
spoprijémati se -am se tudi spoprijémati se -ljem se nedov. -aj se -ajte se tudi -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; spoprijémanje (ẹ̑; ẹ̑) poud. Fantje se spet ~ajo |se spopadajo|; poud. spoprijemati se z/s čim ~ ~ s težavami |prizadevati si jih rešiti, odpraviti|
Pravopis
stréljati in streljáti -am tudi stréljati -am nedov. stréljaj -te in -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; stréljal -ála tudi -al -ala, stréljat, stréljan -a; stréljanje in streljánje; (stréljat) (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ fazane; ~ talce; šport. ~ enajstmetrovko; streljati na koga/kaj ~ ~ sovražnika; streljati po kom/čem ~ ~ sovražniku
stréljati se in streljáti se -am se tudi stréljati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Na ulici se spet ~ajo
stréljati se in streljáti se -am se tudi stréljati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Na ulici se spet ~ajo
Pravopis
strésti strésem dov., nam. strést/strèst; strésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj ~ spečega, da se zbudi; ~ sadeže z drevesa; prakt.sp. Elektrika ga je stresla; stresti z/s čim ~ z glavo
strésti se strésem se (ẹ́) Hiša se je stresla; poud. stresti se na koga/kaj Spet se je stresel nanj |izrazil svojo jezo, nejevoljo|
strésti se strésem se (ẹ́) Hiša se je stresla; poud. stresti se na koga/kaj Spet se je stresel nanj |izrazil svojo jezo, nejevoljo|
Pravopis
šelè1 tudi šèle prisl. (ȅ; ȅ)
1. mer. Ura je ~ osem; Prevozili so ~ dvajset kilometrov
2. čas. Kam spet odhajaš, saj si ~ prišel; ~ danes so mi povedali
1. mer. Ura je ~ osem; Prevozili so ~ dvajset kilometrov
2. čas. Kam spet odhajaš, saj si ~ prišel; ~ danes so mi povedali
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 90
Dostopnost