aplikácija -e ž (á)
1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
3. računalniški program: razvijati poslovne, spletne aplikacije; uporaba brezplačnih aplikacij / programska aplikacija; računalniške igre in aplikacije
4. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja
♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
doména -e ž (ẹ̑)
1. področje ustvarjanja, delovanja: domena tega skladatelja so predvsem simfonično zasnovane oblike; osrednja domena njene igralske ustvarjalnosti so psihološko zamotane postave; reševanje teh vprašanj je domena ministrstva / zdravljenja te bolezni ne smemo imeti le za domeno specialistov
2. del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav rač. domensko ime: registrirati, zakupiti domeno; spletna domena
3. zgod. državna ali vladarska posest, zlasti v starem in srednjem veku: kralj je živel od bogatih domen; državne domene
1. področje ustvarjanja, delovanja: domena tega skladatelja so predvsem simfonično zasnovane oblike; osrednja domena njene igralske ustvarjalnosti so psihološko zamotane postave; reševanje teh vprašanj je domena ministrstva / zdravljenja te bolezni ne smemo imeti le za domeno specialistov
2. del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav rač. domensko ime: registrirati, zakupiti domeno; spletna domena
3. zgod. državna ali vladarska posest, zlasti v starem in srednjem veku: kralj je živel od bogatih domen; državne domene
SSKJ²
imé -na s (ẹ̑)
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje
a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel povedati imena; ni se mogel spomniti njenega imena; knjiž. ne vem mu imena / moje ime je Jože imenujem se Jože; kako ti je ime; ime ima po očetu; ne poznam nikogar, ki bi imel to ime / dati komu ime; dobil je novo ime / ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu / v prijavi je moral navesti svoje ime ime in priimek; knjiž. vse bančne vloge se glasijo na njegovo ime; podpisal se je s celim imenom z imenom in priimkom / uporabniško ime zaporedje znakov, ki se rabi kot identifikacija uporabnika in ki skupaj z geslom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev / poklical ga je po imenu, z imenom / živi pod drugim imenom; izmišljeno ime psevdonim; potoval je pod lažnim, tujim imenom; partizansko ime ki ga je dobil, imel v partizanih / živalim je dajal človeška imena / povedati priimek in ime
b) posameznega iz iste vrste: pes je še brez imena; poznal je vsa rastlinska imena; navedel je ime rojstnega kraja; ime podjetja; ime ulice / knjiž. tej rudnini ne vem imena; šola, ulica je dobila ime po njem; tudi reka ima to ime / star. vas, Vrh po imenu vas, ki se imenuje Vrh / žival sliši samo na določeno ime / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica
c) izdelkov: številke in imena obrazcev / avtomobile so dali v prodajo pod različnimi imeni / spremeniti ime programa naslov / zaščiteno ime proizvoda
2. ekspr. ugled, priznanje: ima bogastvo in ime; pridobil, ustvaril si je ime; zaslužil si je takšno ime / bil je literat brez imena; trgovina z imenom znana kot zelo dobra
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, kot jo določa prilastek: pozabljena so bila vsa literarna imena tega obdobja; vodilno ime sodobne glasbe / to je že priznano ime / posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu / njegovo ime je spoštovanja vredno je spoštovanja vreden; to ime je danes že pozabljeno / tvoje ime sem že bral o tebi, tvojem delu sem že bral
4. v prislovni rabi, v zvezi v imenu izraža posrednost glagolskega dejanja: pozdravite ga tudi v mojem imenu; to lahko zahtevate samo v svojem imenu; v imenu kolektiva je izročil darilo / govoriti v imenu ljudstva / vse to je delal v imenu pravice
5. v zvezi dobro ime med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom: jemal mu je ugled in dobro ime; kljub vsemu si je znal ohraniti dobro ime; spravil ga je ob dobro ime
● ekspr. dal mu je samo toliko, da je bilo (za) ime zelo malo; ekspr. kdo je to rekel? Ime ni važno nočem povedati, kdo je to rekel, ker je važnejše govoriti o sporni stvari, zadevi; ekspr. od gradu je ostalo samo še ime grad je popolnoma porušen, uničen; ekspr. njegovo ime je zaslovelo daleč naokoli postal je slaven; knjiž., ekspr. grozota, ki ji ni imena izraža zelo visoko stopnjo; po imenu ekspr. nadzornik je samo še po imenu njegova dejavnost se ne čuti več; poznam ga samo po imenu nisem ga še videl, nisem se še srečal z njim; ekspr. še po imenu mu ni podoben sploh mu ni podoben; star. za božje ime, ubogaj izraža veliko prošnjo, rotenje; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd
♦ jezikosl. lastno ime; ledinsko ime ime njive, travnika, gozda; ljubkovalno ime; naselbinsko ime ime mesta, vasi, trga, zaselka; občno ime ime vrste, skupine predmetov; osebno ime lastno ime človeka; snovno ime; rač. domensko ime del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje
a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel povedati imena; ni se mogel spomniti njenega imena; knjiž. ne vem mu imena / moje ime je Jože imenujem se Jože; kako ti je ime; ime ima po očetu; ne poznam nikogar, ki bi imel to ime / dati komu ime; dobil je novo ime / ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu / v prijavi je moral navesti svoje ime ime in priimek; knjiž. vse bančne vloge se glasijo na njegovo ime; podpisal se je s celim imenom z imenom in priimkom / uporabniško ime zaporedje znakov, ki se rabi kot identifikacija uporabnika in ki skupaj z geslom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev / poklical ga je po imenu, z imenom / živi pod drugim imenom; izmišljeno ime psevdonim; potoval je pod lažnim, tujim imenom; partizansko ime ki ga je dobil, imel v partizanih / živalim je dajal človeška imena / povedati priimek in ime
b) posameznega iz iste vrste: pes je še brez imena; poznal je vsa rastlinska imena; navedel je ime rojstnega kraja; ime podjetja; ime ulice / knjiž. tej rudnini ne vem imena; šola, ulica je dobila ime po njem; tudi reka ima to ime / star. vas, Vrh po imenu vas, ki se imenuje Vrh / žival sliši samo na določeno ime / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica
c) izdelkov: številke in imena obrazcev / avtomobile so dali v prodajo pod različnimi imeni / spremeniti ime programa naslov / zaščiteno ime proizvoda
2. ekspr. ugled, priznanje: ima bogastvo in ime; pridobil, ustvaril si je ime; zaslužil si je takšno ime / bil je literat brez imena; trgovina z imenom znana kot zelo dobra
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, kot jo določa prilastek: pozabljena so bila vsa literarna imena tega obdobja; vodilno ime sodobne glasbe / to je že priznano ime / posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu / njegovo ime je spoštovanja vredno je spoštovanja vreden; to ime je danes že pozabljeno / tvoje ime sem že bral o tebi, tvojem delu sem že bral
4. v prislovni rabi, v zvezi v imenu izraža posrednost glagolskega dejanja: pozdravite ga tudi v mojem imenu; to lahko zahtevate samo v svojem imenu; v imenu kolektiva je izročil darilo / govoriti v imenu ljudstva / vse to je delal v imenu pravice
5. v zvezi dobro ime med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom: jemal mu je ugled in dobro ime; kljub vsemu si je znal ohraniti dobro ime; spravil ga je ob dobro ime
● ekspr. dal mu je samo toliko, da je bilo (za) ime zelo malo; ekspr. kdo je to rekel? Ime ni važno nočem povedati, kdo je to rekel, ker je važnejše govoriti o sporni stvari, zadevi; ekspr. od gradu je ostalo samo še ime grad je popolnoma porušen, uničen; ekspr. njegovo ime je zaslovelo daleč naokoli postal je slaven; knjiž., ekspr. grozota, ki ji ni imena izraža zelo visoko stopnjo; po imenu ekspr. nadzornik je samo še po imenu njegova dejavnost se ne čuti več; poznam ga samo po imenu nisem ga še videl, nisem se še srečal z njim; ekspr. še po imenu mu ni podoben sploh mu ni podoben; star. za božje ime, ubogaj izraža veliko prošnjo, rotenje; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd
♦ jezikosl. lastno ime; ledinsko ime ime njive, travnika, gozda; ljubkovalno ime; naselbinsko ime ime mesta, vasi, trga, zaselka; občno ime ime vrste, skupine predmetov; osebno ime lastno ime človeka; snovno ime; rač. domensko ime del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav
SSKJ²
kiberščák -a m (á) rač. žarg.
kdor pogosto uporablja internet: kiberščaki s hitrimi internetnimi povezavami radi poslušajo spletne radijske postaje
kdor pogosto uporablja internet: kiberščaki s hitrimi internetnimi povezavami radi poslušajo spletne radijske postaje
SSKJ²
mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje: dostop do medomrežja
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje: dostop do medomrežja
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja
SSKJ²
moderírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podajati glavno vsebino referatov ali voditi njihov potek: okroglo mizo je moderirala novinarka osrednjega časopisa; moderirati pogovor, razpravo
// neposredno sodelovati v oddaji kot njen soustvarjalec: moderirati oddajo, radijski program
2. preverjati skladnost prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarjati na vprašanja uporabnikov: forum lahko moderira lastnik spletne strani; moderirati komentarje
1. na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podajati glavno vsebino referatov ali voditi njihov potek: okroglo mizo je moderirala novinarka osrednjega časopisa; moderirati pogovor, razpravo
// neposredno sodelovati v oddaji kot njen soustvarjalec: moderirati oddajo, radijski program
2. preverjati skladnost prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarjati na vprašanja uporabnikov: forum lahko moderira lastnik spletne strani; moderirati komentarje
SSKJ²
novíčarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na novičarje ali novice: novičarski kanal, portal; novičarska agencija, organizacija; obiskovati novičarske spletne strani / novičarski mediji / novičarska miselnost; zgodba je spletena iz izrazito novičarske, reportažne snovi
nanašajoč se na novičarje ali novice: novičarski kanal, portal; novičarska agencija, organizacija; obiskovati novičarske spletne strani / novičarski mediji / novičarska miselnost; zgodba je spletena iz izrazito novičarske, reportažne snovi
SSKJ²
objavljávec -vca in objavljálec -lca [objau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj objavlja navadno na spletnih straneh: objavljavci se med seboj slabo poznajo; anonimni objavljavci; objavljavec bloga, spletne vsebine
kdor kaj objavlja navadno na spletnih straneh: objavljavci se med seboj slabo poznajo; anonimni objavljavci; objavljavec bloga, spletne vsebine
SSKJ²
odjávljati -am nedov. (á)
sporočati glede na predpise
a) da kaka oseba ne biva več v določenem kraju: odjavljati stalno, začasno prebivališče / prijavljati in odjavljati dokumente
b) podatke o čem zaradi prenehanja opravljanja kake dejavnosti, razpolaganja s kako pravico: odjavljati dejavnost, obrt; odjavljati delavce, zaposlene iz (socialnega) zavarovanja; odjavljati vozila iz prometa; pravočasno odjavljati obroke za otroke v šoli / odjavljati časopis, kabelsko televizijo
// sporočati prenehanje pripravljenosti udeležiti se česa, opraviti kaj: referat študentov od izpita ne odjavlja; elektronsko odjavljati; nekateri člani se odjavljajo, drugi prijavljajo / odjavljati se s spletne strani
sporočati glede na predpise
a) da kaka oseba ne biva več v določenem kraju: odjavljati stalno, začasno prebivališče / prijavljati in odjavljati dokumente
b) podatke o čem zaradi prenehanja opravljanja kake dejavnosti, razpolaganja s kako pravico: odjavljati dejavnost, obrt; odjavljati delavce, zaposlene iz (socialnega) zavarovanja; odjavljati vozila iz prometa; pravočasno odjavljati obroke za otroke v šoli / odjavljati časopis, kabelsko televizijo
// sporočati prenehanje pripravljenosti udeležiti se česa, opraviti kaj: referat študentov od izpita ne odjavlja; elektronsko odjavljati; nekateri člani se odjavljajo, drugi prijavljajo / odjavljati se s spletne strani
SSKJ²
odlogírati se -am se dov. (ȋ) pog.
odjaviti se kot uporabnik računalnika, spletne strani, sistema: najprej se je odlogiral in se nato ponovno prijavil
odjaviti se kot uporabnik računalnika, spletne strani, sistema: najprej se je odlogiral in se nato ponovno prijavil
SSKJ²
oznáka -e ž (ȃ)
1. kar kaj označuje: nositi na pokrivalih posebne oznake; mejne oznake; oznaka zamika; upoštevati oznake na cestah / oznaka zaupnosti, tajnosti / beseda je oznaka za pojem / ponudbe pošljite pod oznako »nujno« / veliko oznak na hotelih in gostiščih je v tujih jezikih napisov, imen
// navedene karakteristične lastnosti, značilnosti: uvod prinaša izčrpno oznako avtorja; stilna oznaka dobe
2. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih: poleg oznake <summary> so na voljo še druge
// niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin: v programu je datoteke mogoče iskati po naslovih ali drugih oznakah / klikniti na oznako stolpca
3. kar izraža karakteristično lastnost, značilnost: ta oznaka je za njegovo dejanje preostra; oznaka povest za to delo ni upravičena
4. knjiž. opis, oris: podrobna oznaka kraja; oznaka scene je bila pomanjkljiva
● knjiž. črne oči so oznaka za to ljudstvo njegova značilnost
♦ elektr. ena ali več številk ali črk za označevanje programskega stavka
1. kar kaj označuje: nositi na pokrivalih posebne oznake; mejne oznake; oznaka zamika; upoštevati oznake na cestah / oznaka zaupnosti, tajnosti / beseda je oznaka za pojem / ponudbe pošljite pod oznako »nujno« / veliko oznak na hotelih in gostiščih je v tujih jezikih napisov, imen
// navedene karakteristične lastnosti, značilnosti: uvod prinaša izčrpno oznako avtorja; stilna oznaka dobe
2. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih: poleg oznake <summary> so na voljo še druge
// niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin: v programu je datoteke mogoče iskati po naslovih ali drugih oznakah / klikniti na oznako stolpca
3. kar izraža karakteristično lastnost, značilnost: ta oznaka je za njegovo dejanje preostra; oznaka povest za to delo ni upravičena
4. knjiž. opis, oris: podrobna oznaka kraja; oznaka scene je bila pomanjkljiva
● knjiž. črne oči so oznaka za to ljudstvo njegova značilnost
♦ elektr. ena ali več številk ali črk za označevanje programskega stavka
SSKJ²
povezáva -e ž (ȃ)
1. dejstvo, da je kaj povezano: dobra cestna povezava med kraji; železniška povezava / utrjevati povezavo med industrijo in kmetijstvom / povezava mesta z zaledjem / izgubiti povezavo z množicami
// dejstvo, da so povezane elektronske naprave za izmenjevanje informacij: kabel, priključek za povezavo računalnika s televizorjem; kartica, oprema za brezžično povezavo / omrežne povezave; kabelska, optična širokopasovna povezava
2. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu: povezava na drugo spletno stran, zbirko podatkov; klik na povezavo v sporočilu / spletne povezave; uporabne povezave
1. dejstvo, da je kaj povezano: dobra cestna povezava med kraji; železniška povezava / utrjevati povezavo med industrijo in kmetijstvom / povezava mesta z zaledjem / izgubiti povezavo z množicami
// dejstvo, da so povezane elektronske naprave za izmenjevanje informacij: kabel, priključek za povezavo računalnika s televizorjem; kartica, oprema za brezžično povezavo / omrežne povezave; kabelska, optična širokopasovna povezava
2. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu: povezava na drugo spletno stran, zbirko podatkov; klik na povezavo v sporočilu / spletne povezave; uporabne povezave
SSKJ²
prèdprijáviti se -im se dov. (ȅ-á ȅ-ȃ)
najaviti svojo prijavo na kaj: predprijavili so se prek spletne strani
najaviti svojo prijavo na kaj: predprijavili so se prek spletne strani
SSKJ²
prijáviti -im dov. (á ȃ)
1. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijaviti koga sanitarni inšpekciji, državnemu tožilcu; prijaviti morilca; po storjenem dejanju se je sam prijavil policiji / prijaviti ubežnika ovaditi
// sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijaviti prekršek, tatvino / prijaviti nesrečo; prijaviti škodo zavarovalnici; prijaviti zborovanje / prijaviti dohodek, patent
2. sporočiti glede na predpise
a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijaviti otroka na matičnem uradu; prijaviti podnajemnika; prijaviti se ob preselitvi
b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: prijaviti obrt; prijaviti radio
3. sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga prijavi k izpitu; prijaviti se za izlet / prijaviti se za kurirja / prijaviti se k besedi
♦ ptt prijaviti telefonski pogovor nekdaj sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti
1. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijaviti koga sanitarni inšpekciji, državnemu tožilcu; prijaviti morilca; po storjenem dejanju se je sam prijavil policiji / prijaviti ubežnika ovaditi
// sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijaviti prekršek, tatvino / prijaviti nesrečo; prijaviti škodo zavarovalnici; prijaviti zborovanje / prijaviti dohodek, patent
2. sporočiti glede na predpise
a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijaviti otroka na matičnem uradu; prijaviti podnajemnika; prijaviti se ob preselitvi
b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: prijaviti obrt; prijaviti radio
3. sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga prijavi k izpitu; prijaviti se za izlet / prijaviti se za kurirja / prijaviti se k besedi
♦ ptt prijaviti telefonski pogovor nekdaj sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti
- prijáviti se
vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema: prijavili so se lahko samo imetniki gesla / prijaviti se v omrežje, program, računalnik, sistem; prijaviti se z uporabniškim imenom in geslom
- prijávljen -a -o:
prijavljeni izumi; prijavljeni tekmovalci, uporabniki spletnega mesta; poleti letal morajo biti vnaprej prijavljeni
SSKJ²
prijávljati -am nedov. (á)
1. sporočati pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijavljati tihotapce / prijavljati sumljive ljudi
// sporočati kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijavljati prekrške / redno prijavlja dohodek
2. sporočati glede na predpise
a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijavljati goste
b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: začeli so množično prijavljati obrti
3. sporočati pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prijavljati kolege za izpit; množično so se prijavljali na delovno akcijo
1. sporočati pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijavljati tihotapce / prijavljati sumljive ljudi
// sporočati kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijavljati prekrške / redno prijavlja dohodek
2. sporočati glede na predpise
a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijavljati goste
b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: začeli so množično prijavljati obrti
3. sporočati pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prijavljati kolege za izpit; množično so se prijavljali na delovno akcijo
- prijávljati se
vnašati podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema: prijavljali so se z imenom in priimkom; prijavljati se na spletni naslov / ne prijavljajte se več v svoj uporabniški račun!
SSKJ²
ribárjenje -a s (á)
1. glagolnik od ribariti: ribarjenje ga veseli; pravica do ribarjenja; priprava za ribarjenje / divje ribarjenje; ribarjenje s trnkom
● ekspr. ribarjenje v kalnem izrabljanje neurejenih razmer za dosego cilja
2. nezakonito pridobivanje spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se doseže navadno s preusmeritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani: zaščita pred ribarjenjem / spletno ribarjenje; ribarjenje preko ponarejenih spletnih strani; ribarjenje za gesli, podatki
1. glagolnik od ribariti: ribarjenje ga veseli; pravica do ribarjenja; priprava za ribarjenje / divje ribarjenje; ribarjenje s trnkom
● ekspr. ribarjenje v kalnem izrabljanje neurejenih razmer za dosego cilja
2. nezakonito pridobivanje spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se doseže navadno s preusmeritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani: zaščita pred ribarjenjem / spletno ribarjenje; ribarjenje preko ponarejenih spletnih strani; ribarjenje za gesli, podatki
SSKJ²
spléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na splet: spletni brskalnik, strežnik / spletni naslov; spletna storitev; spletne vsebine / spletni forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča / spletni dnevnik spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja / spletna stran mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine / spletna umetnost umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet
nanašajoč se na splet: spletni brskalnik, strežnik / spletni naslov; spletna storitev; spletne vsebine / spletni forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča / spletni dnevnik spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja / spletna stran mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine / spletna umetnost umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet
SSKJ²
SSKJ²
vsebína -e ž (í)
1. kar napolnjuje notranjost česa: označiti vsebino na embalaži; stresti vsebino vreče na tla; vsebina paketa; vsebina posode / izprazniti vsebino torbice torbico
// kar tvori, sestavlja kako snov: vsebina rude, zdravila
// kar zlasti v digitalnem okolju kje je, kaj sestavlja: medijske, multimedijske, pornografske vsebine; programske vsebine; brskanje, iskanje po vsebinah / digitalne, spletne vsebine
2. kar kako besedno, likovno delo izraža, pripoveduje: povedati vsebino berila s svojimi besedami; povzeti vsebino pisma, zapisnika; razlagati vsebino pesmi; seznaniti se z vsebino pesniške zbirke; vsebina slike; knjige z znanstveno vsebino / napisati kratko vsebino
// seznam poglavij, sestavkov v knjigi, reviji z navedbo strani: vsebina revije je navedena na začetku
3. kar je določeno s posredovanim znanjem, védenjem: določiti, predpisati vsebino pouka; vsebina tečajev; vsebina učne ure
4. skupek lastnosti, sestavin česa: vsebina čustev; vsebina pojavov / obseg in vsebina pojma
5. pomen, smisel: dati življenju vsebino; dogodek je šele pozneje dobil pravo vsebino / ni razumel vsebine stavka; vsebina besede
♦ biol. celična vsebina; psih. psihična vsebina človekove misli, čustva, hotenja, nagonski impulzi
1. kar napolnjuje notranjost česa: označiti vsebino na embalaži; stresti vsebino vreče na tla; vsebina paketa; vsebina posode / izprazniti vsebino torbice torbico
// kar tvori, sestavlja kako snov: vsebina rude, zdravila
// kar zlasti v digitalnem okolju kje je, kaj sestavlja: medijske, multimedijske, pornografske vsebine; programske vsebine; brskanje, iskanje po vsebinah / digitalne, spletne vsebine
2. kar kako besedno, likovno delo izraža, pripoveduje: povedati vsebino berila s svojimi besedami; povzeti vsebino pisma, zapisnika; razlagati vsebino pesmi; seznaniti se z vsebino pesniške zbirke; vsebina slike; knjige z znanstveno vsebino / napisati kratko vsebino
// seznam poglavij, sestavkov v knjigi, reviji z navedbo strani: vsebina revije je navedena na začetku
3. kar je določeno s posredovanim znanjem, védenjem: določiti, predpisati vsebino pouka; vsebina tečajev; vsebina učne ure
4. skupek lastnosti, sestavin česa: vsebina čustev; vsebina pojavov / obseg in vsebina pojma
5. pomen, smisel: dati življenju vsebino; dogodek je šele pozneje dobil pravo vsebino / ni razumel vsebine stavka; vsebina besede
♦ biol. celična vsebina; psih. psihična vsebina človekove misli, čustva, hotenja, nagonski impulzi
SSKJ²
zadétek -tka m (ẹ̑)
1. kar se zadene pri igrah na srečo: zadetek ni bil velik / zadetek na loteriji, tomboli
2. obisk spletne strani: stran zabeleži vsak mesec vsaj sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov
// rezultat iskanja, zlasti po spletu: uporabniku so se med tipkanjem prikazovali zadetki, ki so ustrezali iskalnim pogojem; seznam zadetkov
3. šport. dejstvo, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar: zadnji zadetek je odločil o izidu tekme; doseči veliko zadetkov
4. glagolnik od zadeti: točen zadetek; zadetek v nogo; s te razdalje je možnost zadetka manjša; zamudil je priložnost za zadetek / dobil sem zadetek v ramo zadet sem bil
● ekspr. moj obisk je bil zadetek v črno je povsem ustrezal zahtevam, pričakovanju
♦ voj. polni zadetek ki ima velik rušilni, uničevalni učinek
1. kar se zadene pri igrah na srečo: zadetek ni bil velik / zadetek na loteriji, tomboli
2. obisk spletne strani: stran zabeleži vsak mesec vsaj sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov
// rezultat iskanja, zlasti po spletu: uporabniku so se med tipkanjem prikazovali zadetki, ki so ustrezali iskalnim pogojem; seznam zadetkov
3. šport. dejstvo, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar: zadnji zadetek je odločil o izidu tekme; doseči veliko zadetkov
4. glagolnik od zadeti: točen zadetek; zadetek v nogo; s te razdalje je možnost zadetka manjša; zamudil je priložnost za zadetek / dobil sem zadetek v ramo zadet sem bil
● ekspr. moj obisk je bil zadetek v črno je povsem ustrezal zahtevam, pričakovanju
♦ voj. polni zadetek ki ima velik rušilni, uničevalni učinek
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost