Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: …*** 30 odstotkov popusta na hlače***. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.
Kaj vi menite o tem?
Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?
Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?
Kateri zapis priimka je v slovenščini pravi: Kašokdži, Kašogdži, Hašogdži, Hašokdži, Hašogi ali kaj tretjega?
V NUK-u na Oddelku za opisno in vsebinsko obdelavo delamo tudi preliminarne zapise za monografske publikacije (t. i. CIP zapisi). To so zapisi za knjige, preden te izidejo. Med drugim smo prejeli gradivo za knjigo, katere (stvarni) naslov se je glasil: »Usmiljenje@Delite.Si«. Naslov torej, ki ima obliko naslova elektronske pošte.
In zdaj je tu vprašanje, katera varianta take vrste naslova je pravopisno pravilna oz. (ne)dovoljena: Usmiljenje@Delite.Si (kakor ga je založnik najprej zapisal) ali Usmiljenje@delite.si (kakor smo v CIP zapisali v NUK-u) ali Usmiljenje@delite.Si (kakor si je založnik naknadno premislil).
Preverili smo precej vaših odgovorov, vendar na prav ta konkreten primer nismo naleteli. Pripominjam, da se v NUK-u ne glede na želje založnikov vedno trudimo, da so CIP zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav obstaja nekaj zavestnih odstopanj zaradi narave in pravil CIP zapisa (npr. raba tripičja z natančno določeno funkcijo, pisanje dvojnih priimkov s stičnim vezajem itd.). V zgornjem primeru se nam oblika, kot jo je NUK zapisal v CIP, zdi še najbolj logična, ker v njem nastopa velika začetnica samo enkrat in to na začetku (kot naslov knjige). Vse druge variante so bolj na temo trenutnega navdiha umetnika in založnika, kar v CIP zapis ne sodi.
Zgornji primer naslova je seveda izmišljen, ker knjige s pravim naslovom nočemo po nepotrebnem izpostavljati, prav tako ne njenega avtorja ali založnika.
Zanima me, kako se pravilno zapisujejo imena spletnih strani, portalov, denimo Večer.si ali večer.si.
Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: … 30 odstotkov popusta na hlače. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.
Kaj vi menite o tem?
Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet?
Kot že naslov teme pove, me zanima, kaj je pravilno. Morda oboje?
Delam troizmensko/triizmensko delo.
Zanima me kateri izraz je pravilen usesti se ali usedeti se.
Primer uporabe v povedi: Razmišljal sem, kje se usesti.Razmišljal sem, kje se usedeti.
Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.
Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:
Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.
Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.
Zanima me, kako navajati literaturo oz. gradivo, ki je del lastne knjižnice. Gre za tuje strokovne članke, ki se jih najde na različnih spletnih straneh, objavilo jih je kako združenje. Imam pa jih shranjenje v tiskani obliki v registratorju. Ali je dovolj, da med literaturo in viri navedem le naslov članka in združenje, ki je članek napisalo?
Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.
Kako se pravilno navaja naslov spletne strani (na primer v časopisu)? Je treba zapisati tudi https:// ali ne, npr. https://svetovalnica.zrc-sazu.si ali samo: svetovalnica.zrc-sazu.si?
Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Ali v naslednjih primerih navedb vira v opombi pod črto na koncu svetujete piko ali ne:
– 1 13068/18 – 2 Dok. 13068/18 – 3 Dokument 13068/18 – 4 Resolucija Varnostnega sveta ZN 2231(2015) – 5 Sklep Sveta 2013/255/SZVP – 6 Sklep Sveta 2013/255/SZVP in Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 – 7 Sklep Sveta (SZVP) 2017/974 z dne 8. junija 2017 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 146, 9.6.2017, str.143).
Kaj pa če (na isti strani) sledi še vir, pri katerem se zdi pika nujna (ker spominja na bibliografski zapis ali je bibliografski zapis):
– 8 Uradni list Evropske unije L 274, 18. 10. 2015, str.1.
Ali je o tem kakšno pravilo v pravopisu? Ali je mogoče potegniti vzporednico z napisi pod sliko?
Zanima me slovnično pravilni zapis besedne zveze »slovenska obala«.
Preiskal sem že mnogo spletnih forumov, vendar so si tudi mnenja nekaterih strokovnjakov nasprotujoča.
Kaj bi bila ustrezna slovenska beseda za poimenovanje realnosti, ki se ne odvija na spletu; npr. ali je mogoče reči spletne kršitve avtorskih pravic – nespletne kršitve avtorskih pravic?
Zanima me, ali obstaja slovenska ustreznica oz. sopomenka za besedo aplikacija (v pomenu, ki se nanaša na računalniško orodje ali program).
Opažam, da v zadnjem času v osrednjeslovenski regiji različico otroške igre, ki je imela vzorec "kamen, škarje, list", vse bolj nadomešča različica, pri kateri se reče "kamen, škarje, papir". Zanima me, od kod ta sprememba, poleg tega pa me zanima, kako igro igrajo drugod po Sloveniji.
Dostopnost
Dostopnost