Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo]
    1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
    2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: bahati se
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
brítof brítofa samostalnik moškega spola [brítof]
    neformalno navadno ograjen prostor za pokopavanje umrlih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. frīten ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...
konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeníški] ETIMOLOGIJA: konjenik
pŕvopristópnik pŕvopristópnika samostalnik moškega spola [pə̀rvopristópnik]
    1. kdor prvi osvoji vrh gore, prepleza plezalno smer
      1.1. kdor prvič osvoji vrh gore
    2. ekspresivno kdor prvič kaj izkusi, se česa loteva
ETIMOLOGIJA: iz prvi pristop
slavolók slavolóka samostalnik moškega spola [slavolók]
    1. velik kamnit spomenik v obliki loka na stebrih, z enim ali več prehodi, okrašen z reliefi, napisi
    2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje napis, postavljena v čast koga
    3. iz arhitekture lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Triumphbogen iz slava + lok
solstícij solstícija samostalnik moškega spola [solstíci]
    čas najnižje ali najvišje letne lege sonca na nebu
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Solstitium) iz lat. sōlstitium, iz sōl ‛sonce’ + tvorjenka od sistere ‛stati’, prvotno ‛stanje sonca (pri miru)’
ulalà in ùlalá in úlalà medmet
    1. izraža, da je govorec prijetno presenečen
      1.1. izraža, da se govorec čudi, občuduje koga, kaj
      1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom la izraža, da je govorec neprijetno presenečen
    2. uporablja se, ko govorec opozarja na telesno, spolno privlačnost, namiguje na spolnost
    3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
      3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. ouh là là iz medmeta ouh za klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega prislova ‛tam, tja’
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]
    1. ki je v zvezi z umetnostjo
      1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
      1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
    2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
    3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: umetnost
železobetónski železobetónska železobetónsko pridevnik [želẹzobetónski] ETIMOLOGIJA: železobeton

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bròn brôna m (ȍ ó)
1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna
 
elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija
// um. žarg. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov
2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron
SSKJ²
častítelj -a m (ȋ)
zastar. častilec: častitelji so mu postavili spomenik
SSKJ²
datírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. navesti, napisati datum: datirati odločbo, pismo
2. publ. časovno določiti pojav, nastanek česa: odkopano naselbino so lahko natančno datirali po najdenih novcih; nastanek slike datiramo v 17. stoletje; datirati spomenik v srednji vek
3. nepreh. biti, izhajati (iz določene dobe): izum datira iz časa pred vojno; poskus datira iz prejšnjega stoletja
    datíran -a -o:
    pismo je datirano s 26. marcem
SSKJ²
demolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nasilno zelo poškodovati; razbiti, razdejati: demonstranti so demolirali poslopje; demolirati avto, spomenik
    demolíran -a -o:
    obnovili so v vojni demolirano telovadnico
SSKJ²
èn êna -o stil. štev., sam. êden [edən(ȅ é)
1. izraža število ena [1]
a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si eden med mnogimi; odloči se za eno od več možnosti; tako je rekla ena od žensk / bilo je ena po polnoči; ob eni(h) (popoldne) 13h / bil je eden prvih, ki se je za to zanimal med prvimi; to je eden (izmed, od) glavnih vzrokov / stopati v koloni po eden tako, da je le eden v vrsti
b) v prilastkovi rabi: imata enega otroka; kovanci po en evro; čoln z enim jamborom; eno željo še imam; slep na eno oko; pog. daj mi en kos kruha daj mi kos kruha; vsa ta leta se mi zdijo kot en dan / niti en list se ni zganil; ekspr.: en edini plašč imam; privošči mu vsaj eno samo dobro besedo; elipt.:, ekspr. ima jih eno manj kot osemdeset devetinsedemdeset let; pog. spil je en aperitiv eno čašico; en sam tega dela ne bo opravil samo en človek; pri množinskih samostalnikih ena vrata so še odprta / ima samo ene čevlje en par
c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri
// nav. neskl. izraža številko ena: Prešernova (cesta) 1; tekma se je končala s tri proti ena; napiši eno / pog. v šoli ima same ene negativne ocene
2. v zvezi z drugi izmed dveh bližji: prevaža z enega brega Save na drugega; na enem koncu vasi so hiše že obnovljene, na drugem pa še ne / publ. po eni strani sem s tem zadovoljen, po drugi pa ne
// izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na prvem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji
// izraža medsebojno razmerje: eden drugega se bojita / odšli so eden za drugim; hodijo eden za drugim; drselo je in začeli so padati eden za drugim; pog. ženski sta govorili ena čez drugo obe hkrati
3. pog., s širokim pomenskim obsegom ki ni natančneje določen: en dan sta šla v mesto neki; en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas reče čez nekaj časa; eno knjigo mi posodi kako; elipt. pa zapojmo eno katero; gojimo eno od zgodnjih vrst neko; že ene tri dni ga nisem videl kake; v samostalniški rabi: eden je umrl nekdo; pošlji enega, ki se na to razume koga / ekspr., z oslabljenim pomenom: to ti je en čudak; vse skupaj mu je eno figo mar
4. nav. ekspr. ki se od določenega ne razlikuje; enak, isti: midva sva enih misli; dva brata približno enih let / že dolgo živita pod eno streho isto; ekspr. zmeraj je na mizi ena in ista jed
5. nesestavljen, cel: spomenik je iz enega kosa; obleka v enem delu
// ekspr., navadno v zvezi s sam poudarja velikost ali množino česa: ves život je ena sama rana; njegovo življenje je ena sama bridkost; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana
● 
ekspr. živi tja v en dan tjavendan; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; ekspr. meče vse v en koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; vsi kot en mož enotno, složno; pog., ekspr. tega ne bom dovolil, dokler bom le z enim prstom migal bom imel le malo moči; pog., ekspr. v en rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; ekspr. povedati v eni sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. sovražnik številka ena največji; ekspr. dela vse po enem kopitu na enak način; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. nas eden nima nikjer veljave ljudje naše vrste; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; pog., ekspr. eno mu je zagodel napravil mu je nevšečnost; en dva tri in že ga ni več v trenutku, hipu; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; pog., ekspr. tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; pesnik se čuti z naravo eno v popolnem soglasju; star. en samkrat sem ga videl samo enkrat; njihovo geslo je bilo: vsi za enega, eden za vse vsak mora skrbeti tudi za druge; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
SSKJ²
esplanáda -e ž (ȃ)
knjiž. prazen raven prostor pred kakim velikim poslopjem, ploščad: spomenik stoji na esplanadi pred mestno hišo
SSKJ²
holokávst -a m (ȃ)
1. sistematično množično uničevanje Judov med drugo svetovno vojno, ki ga je izvajala nacistična Nemčija: preživeti holokavst; grozote, žrtve holokavsta; film o holokavstu / muzej holokavsta; spomenik holokavstu
// množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati vsakršen holokavst in genocid / jedrski holokavst
2. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst
SSKJ²
impozánten -tna -o prid., impozántnejši (ȃ)
ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike
b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica
SSKJ²
kenotáf -a m (ȃ)
knjiž. spomenik, nagrobnik umrlemu v tujini ali neznano kje, postavljen v domovini: postaviti kenotaf
SSKJ²
kíp1 -a m (ȋ)
delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet: delati, izklesati kip; bronast kip; kip boginje; kip iz belega marmorja; sedi, stoji kot kip negibno, togo / postaviti komu kip spomenik / Dolinarjev kip ki ga je naredil, izdelal Dolinar / doprsni kip
// knjiž. podoba, slika, lik1Da kip njegov [pesnikov] bi vam podal, raztresene sem ude zbral (S. Gregorčič)
Število zadetkov: 248