Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
    abecédno prisl.:
    abecedno urejen seznam
SSKJ²
alimentacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski: alimentacijski prispevek / alimentacijski spor; alimentacijska pravica zakonca
SSKJ²
arbitráža -e ž (ȃ)
1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže
// razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža
2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža
SSKJ²
arbitrážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arbitražo: arbitražni postopek, sklep; arbitražna komisija; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli
SSKJ²
brezprizíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora: odgovor je bil resen in brezpriziven; avtonomna in brezprizivna družbena oblast / brezpriziven, dogmatičen razsodnik
    brezprizívno prisl.:
    sodba je dokončno in brezprizivno rešila spor
SSKJ²
civílnopráven -vna -o prid. (ȋ-ā)
nanašajoč se na civilno pravo: civilnopravni spor / civilnopravna sankcija
SSKJ²
čŕkarski -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na črke ali črkopis: črkarski problemi
♦ lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
SSKJ²
delojemálec -lca [delojemau̯ca in delojemalca] m (ȃ)
kdor drugemu za plačilo opravlja delo: spor med delodajalci in delojemalci
SSKJ²
determiníst -a m (ȋ)
pristaš determinizma: spor med deterministi in indeterministi
SSKJ²
diplomátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo:
a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je diplomatski jezik; diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi; diplomatska pošta pošta, ki je carina ne pregleduje; pren. diplomatska bitka za pozicije na afriškem kontinentu
♦ pravn. diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov
b) lani so nas odkrito napadali, zdaj pa so postali diplomatski; potrebna ji je bila vsa diplomatska spretnost
    diplomátsko prisl.:
    diplomatsko odstraniti nesporazum; tako diplomatsko ga je znal prepričati, da je popustil
SSKJ²
dovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. zadosten: to je že dovoljen razlog za spor; vsega ima v dovoljni meri; njegovo ime je dovoljno jamstvo za uspeh
2. zastar. zadovoljen: mož je dovoljen in srečen
SSKJ²
dozoréti -ím dov., dozôrel in dozorèl in dozorél (ẹ́ í)
1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela; to sadje zgodaj dozori; seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem
● knjiž. pridem, ko bo čas dozorel ko bo ugoden, primeren čas za to
// doseči potrebno, ustrezno kakovost: sir je dozorel; salama dozori na zraku šele po kakem mesecu
2. dobiti dokončno podobo, razviti se: fant je dozorel v moža; duševno, spolno, telesno dozoreti; kulturno dozoreti / knjiž. stvar je dozorela do vrhunca / dekle je v trpljenju dozorelo
// navadno v zvezi z za postati sposoben, pripravljen za kaj: ta človek še ni dozorel za življenje / spor je končno dozorel za razsodbo
♦ čeb. med dozori izgubi odvečno vodo
    dozôrel in dozorèl in dozorél -éla -o:
    dozorel človek; prezgodaj dozoreli otroci; dozorele breskve; čustveno dozorel; politično dozoreli ljudje
SSKJ²
dramatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizirati novelo, roman
2. ekspr. pojmovati, prikazovati kaj resneje in huje, kot je: ne bi smeli dramatizirati poraza naših tekmovalcev; dramatizirati spor
    dramatizíran -a -o:
    dramatizirana pesnitev
SSKJ²
dvóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
1. star dve leti: dvoleten deček
2. ki traja dve leti: dvoleten spor / dvoletne izkušnje / dvoletna šola
♦ bot. dvoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj dve vegetacijski dobi
SSKJ²
gradbínec -nca m (ȋ)
ročni gradbeniški delavec: gradbinci so že postavili temelje novi stolpnici; kvalificirani zidarji in drugi gradbinci / sindikalna podružnica gradbincev vseh zaposlenih v kakem gradbenem podjetju
// nav. mn. gradbeno podjetje: spor med gradbinci in investitorji
SSKJ²
homatíja -e ž (ȋ)
nav. mn., ekspr. nered, zmeda, spor: položaj je privedel do resnih homatij; politične, verske, vojne homatije; v deželi je bilo dovolj homatij / homatije v družini / ljubezenske homatije zapletljaji
SSKJ²
hudíčevski -a -o prid. (í)
1. hudičev: bila je vsa hudičevska / ta hudičevski spor se vleče že deset let / kvartanje je hudičevska strast / zunaj je hudičevska zima / kot psovka pusti me, hudič hudičevski
2. ekspr. tak kot pri hudiču: hudičevski nasmeh / gleda ga s hudičevskimi očmi
SSKJ²
idêjen -jna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na idejo:
a) jasen idejni in oblikovni osnutek / idejna analiza dela; idejna vsebina literarnega dela / idejni problemi v kulturi / idejni interpretator teksta / idejni utemeljitelj ruskega realizma / spoznati njegovo idejno in estetsko izhodišče
b) idejni boj, spor / določena idejna pozicija / idejna in aktualistična poezija / njegovemu delu se poznajo različni idejni vplivi / idejna usmerjenost pouka ideološka
♦ arhit. idejni načrt načrt, navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta
    idêjno prisl.:
    avtorja sta si idejno sorodna; idejno jasna kritika
SSKJ²
ikonoklást -a m (ȃ)
zgod. pristaš ikonoklazma: spor med ikonoklasti in njihovimi nasprotniki; pren., knjiž. ta človek je ikonoklast, ki mu lepota nič ne pomeni
SSKJ²
incidènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
nepričakovan, neprijeten dogodek, ki prekine normalen potek kakega dejanja, dela: sestanek je minil brez incidentov; kongres je zmotil neprijeten incident / ekspr. imel je mučen incident s profesorjem prepir, spor
// prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: na tekmi je prišlo do nenavadnega incidenta / obmejni incident
Število zadetkov: 112