Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.
Celotno geslo eSSKJ16
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol
1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Svetokriški
dokazati nedov. pokazati: Ah rod teh Kazh gdu vam je dokasal del. ed. m bejshat pred tem sardom Boshjm (I/2, 18) Verjetno tiskarska napaka namesto pokasal. Stavek je prevod spredaj navedenega lat. citata Progenies Viperarum, quis demonstravit vobis fugere à ventura ira, iz katerega je nedvoumno razviden pomen ‛pokazati’.
Celotno geslo eSSKJ16
doteči -em dovršni glagol
kdo; kogatož. s hitrim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ej2 medmet
1. v zvezi z nagovorom izraža prijazen odnos, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: ej
2. navadno v zvezi ej, ej izraža zatrjevanje, podkrepitev resničnosti izjave; SODOBNA USTREZNICA: ej, ej
3. izraža zahtevo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
4. izraža nestrinjanje, nasprotovanje; SODOBNA USTREZNICA: ej
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih
Pleteršnik
fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
Pleteršnik
frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.
Pleteršnik
glōsa, f. die Glosse: 1) tolmačilo zastarele besede; — 2) neka vrsta pesni, ki spredaj postavljene verze vsakega v svoji kitici razpravlja, ter ga na koncu kitice ponavlja.
Pleteršnik
hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).
Svetokriški
jopa -e ž suknja, jopič: aku edn ti vſame ioppo tož. ed., daimu she plaish ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo or. ed. ǀ kadar ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne sholnerske jope tož. mn. ǀ Shnidar ne more jejſti dellu ſvojh rok, namrezh jope tož. mn., suknje, hlazhe ← srvnem. joppe ← stfrc. jupe ← špan. aljuba ← arab. džubba ‛široko, spredaj odprto vrhnje oblačilo z dolgimi rokavi’
Pleteršnik
kózbəc, -bəca, m. neke gredi spredaj pri senenem vozu; vanje se vtakne žrd, da se ne vzdiguje, kadar jo zadaj na kolovratu ali na sovri z vrvjo pritegnejo, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.), Štrek., Notr.-Levst. (Rok.); der Haken am Wiesbaumstrick, BlKr.-M.; — prim. kozlec, kozelc.
Pleteršnik
krivopę̑tnica, f. krivopetnice so bajeslovna bitja, ki imajo noge zasuknjene, peto spredaj a prste zadaj, Trenta-Slovan I. 311.
Pleteršnik
nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
Prekmurski
nájnapréj prisl. najbolj spredaj: Najmočnejši žerjáv leti najnaprej AI 1878, 26
Prekmurski
napré in napréj prisl.
1. spredaj, prej: preminou-cſega naprej imenüvanoga Küzmics Stevana peſzmi BKM 1789, 3b; Jázbec .. na teli naprej je pa čaren AI 1878, 10
2. izraža usmerjenost v prihodnost: Vido szam pri tom deli naprej vnouge loczné prouti meni natégnyene KOJ 1833, V; Ona pa naprej navcsena od materé ſzvoje KŠ 1771, 47; ſtero ſzte naprej csuli KŠ 1771, 603; Ovo, naprej ſzam vam povedao KŠ 1771, 12a; Na naprej one noucsi na teſcse bodemo KMK 1780, 65; nyegovo ſzrecso liki ſzvojo naprej pomága SIZ 1807, 7
3. izraža gibanje ali smer pred drugim: je potrejbno bilou tákſemi csloveki naprej ſztoupiti KŠ 1771, A7a; dejmo példo, naprej idti KM 1790, 82; V'zitki naprej idemo BKM 1789, 48; I, kiſzo naprej sli KŠ 1771, 233; Na prej' ſze knige prneſzou SŠ 1796, 47
Prekmurski
napréj státi ~ stojím nedov.
1. stati, biti spredaj: ka v-gucsi one recsi morejo naprejsztáti, stere szo KOJ 1833, 117
2. prednjačiti, stopati v ospredje: da ſze ſzkrbijo vu dobri delaj naprej ſztáti KŠ 1771, 660
napréj stojéči ~ -a ~ -e sam. predpostavljeni: Diakonuske pa naj bodo deci dobro naprej ſztojécsi i laſztivnoj dr'zini KŠ 1771, 638
Besedje16
na spredaj gl. na, spredaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
Pleteršnik
odprẹ́da, adv. = od spredaj, Rez.-C.
Celotno geslo Pohlin
od spred [od sprẹ̑d] prislovna zveza

od spredaj

PRIMERJAJ: od spredaj, spred, spredaj

Besedje16
odspredaj (odspredaj/od spredaj) prisl. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Število zadetkov: 33