Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
katárza -e ž (ȃ)
knjiž. moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev, (moralno) očiščenje: doseči katarzo s trpljenjem; smrt moža povzroči njeno katarzo; njegovi spomini so obračun s samim seboj in njegova katarza / čustvena, duhovna, moralna katarza
♦ filoz. katarza po Aristotelu moralna sprostitev ob umetniškem delu, zlasti ob tragediji in glasbi
Pravopis
katárzen -zna -o (ȃ)
katárzni -a -o (ȃ) ~a sprostitev gledalcev
katárznost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo eSSKJ
katárzični katárzična katárzično pridevnik [katárzični]
    2. v obliki katarzičen, ekspresivno ki sproži, povzroči notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
      2.1. v obliki katarzičen, ekspresivno ki kaže, izraža notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. katharsisch, glej ↑katarza
Celotno geslo eSSKJ
katárzično prislov [katárzično]
    1. takó, da je prisotna, izražena katarza
    2. ekspresivno takó, da je prisotna, izražena notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek
ETIMOLOGIJA: ↑katarzičen
Celotno geslo eSSKJ
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]
    1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
    2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
    3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
    4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
    5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konjič
Celotno geslo Sprotni
krápar samostalnik moškega spola
    kdor lovi krape, navadno v prostem času, za sprostitev 
Celotno geslo Sprotni
krúzati nedovršni glagol
    1. pogovorno potovati 
      1.1 pogovorno voziti se naokoli, zlasti za sprostitev, užitek  
    2. pogovorno premikati se po prostoru, kraju brez naglice in navadno brez določenega cilja 
Pravo
kultúrni mínimum -ega -a m
Celotno geslo Frazemi
lákota Frazemi s sestavino lákota:
vólčja lákota
Pravopis
liberalizácija -e ž, pojm. (á) ~ uvoza sprostitev
Celotno geslo Frazemi
lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu
SSKJ²
mehanízem -zma m (ī)
1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi
// publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem
2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen
// s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja
♦ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem
Celotno geslo Vezljivostni NG
mésto-asamostalnik srednjega spola
  1. del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
    • mesto česa
  2. prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
    • mesto koga/česa
  3. položaj, vloga
    • mesto koga/česa
  4. urbano upravno središče
    • mesto koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mesto v/na/ob/pri
  • , mesto med
  • , mesto za
  • , mesto z/s
SSKJ²
múdra -e ž (ȗ) rel.
simbolična kretnja rok, ki se izvaja pri hindujskih obredih: vsaka mudra, gib s prsti, ima poseben pomen; knjiga, seminar o zdravilnih mudrah; sprostitev, zdravljenje z mudrami
Smučanje
nèregistrírani tekmoválec -ega -lca m
SSKJ²
očístiti -im dov. (í ȋ)
1. odstraniti umazanijo, prah: očistiti čevlje, obleko; očistiti s krpo, vodo; temeljito očistiti stanovanje / očistiti brano prsti / ekspr. ceste po nesreči še niso očistili niso še odstranili razbitin z nje; pren. očistiti srce hudobije
// odstraniti sploh: zdravnik mu je očistil zobni kamen; očistiti sneg z avtomobila / očistiti madeže
2. odstraniti primesi: očistiti rudo; očistiti žito za seme; pren. očistiti jezik tujih besed
// odstraniti odvečno iz česa; otrebiti: očistiti mladi gozd; očistiti ledino kamna, od kamna / očistiti ribe, solato
3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: očistiti svoje nazore
4. knjiž. povzročiti moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev: nesreča ga je očistila; v trpljenju se je očistila / duševno, moralno očistiti
● star. očistiti se grehov spovedati se grehov
♦ med. očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; voj. očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine; očistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot
    očístiti se 
    izčistiti se: voda v potoku se je očistila; vino se še ni očistilo
    ♦     čeb. čebele se očistijo se iztrebijo, ko prvič spomladi izletijo iz panja
    očíščen -a -o:
    očiščeni čevlji; moralno očiščen človek; oprano in očiščeno sadje; očiščeno žito
Pravopis
očístiti -im dov. očíščen -a; očíščenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ bolniku rano; očistiti kaj česa ~ brano prsti; očistiti koga/kaj z/s čim ~ čevlje s krtačo; neobč. ~ svoje nazore jasno jih izoblikovati; voj. ~ minsko polje
očístiti se -im se (í ȋ) česa ~ ~ umazanije; neobč. ~ ~ v trpljenju |doseči moralno sprostitev|
Celotno geslo Sinonimni
očístiti -im dov.
1.
kaj narediti, da kje ni več umazanije, prahu
SINONIMI:
osnažiti, knj.izroč. izčediti, knj.izroč. očediti, ekspr. odrgniti, pog. podrgniti, pog. zdrgniti
2.
kaj odstraniti primesi
SINONIMI:
3.
koga povzročiti moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev
SINONIMI:
ekspr. prenoviti
GLEJ ŠE SINONIM: izčistiti, otrebiti
SSKJ²
očíščati -am nedov. (í)
knjiž. povzročati moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev: trpljenje človeka očišča
Celotno geslo Sinonimni
očíščenje -a s
moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustevpojmovnik
SINONIMI:
moralno očiščenje, katarza, ekspr. prenova
GLEJ ŠE: očistiti se
Število zadetkov: 104