Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
démon tudi demón -a m (ẹ̑; ọ̑) 
  1. 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon
    // v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni
  2. 2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
SSKJ
míšica -e ž (ȋ) organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela: mišica se iztegne, napne, skrči; z delom, telovadbo krepiti, razvijati mišice; ohraniti, sprostiti mišice; mlahave, napete, prožne mišice; močne, šibke mišice; delovanje, napetost, sila mišic; mišice in kosti / dihalne, žvekalne mišice; golenske, obrazne, trebušne mišice; srčna mišica
♦ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; krožna mišica ki zapira in odpira odprtino; ploščata, trikotna, vretenasta mišica; progaste ali skeletne mišice ki se krčijo po človekovi volji; zool. letalne mišice ki ptici pri letanju gibljejo peruti
SSKJ
odpočíti se -počíjem se in odpočíti si -počíjem si dov., odpočìl se in odpočìl si (í ȋ) s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: ko se odpočijemo, odidemo; duševno in telesno se odpočiti; rada bi legla in se odpočila, redko odpočila / odpočiti se od dela, skrbi / v vaši družbi se vedno odpočijem / pozimi se rastline odpočijejo; zemlja se mora odpočiti
    odpočíti si s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa: odpočiti si noge; odpočiti si oči, redko odpočiti oči
SSKJ
odreagírati -am dov. (ȋ) psih. z vedenjem, obnašanjem sprostiti notranjo napetost, potrtost: odreagirati konflikte
SSKJ
popustíti -ím dov., popústil (ī í) 
  1. 1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti
    // popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
  2. 2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
    // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
    1. a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
    2. b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
    3. c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
  3. 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
  4. 4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
  5. 5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
    ●     ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno
    popustívši zastar.: popustivši vajeti, je stopil z voza
    popuščèn -êna -o: popuščena vrv
SSKJ
pretegníti in pretégniti -em dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegnil je odrevenele prste; vstal je in pretegnil roke; dobro je pretegnil ude; pretegniti si noge / maček je pretegnil kremplje
  2. 2. ekspr. s čezmernim delom zelo utruditi, izmučiti: pretegniti konje, živino; pretegniti se od garanja / za nikogar se ne bom pretegnil
  3. 3. nar. gorenjsko začeti peljati, voziti; potegniti: kobila noče pretegniti / vlak je pretegnil
  4. 4. nar. opraviti težka dela: dosti vam je pretegnila, sirota; kdaj boste vi toliko pretegnili, kot sem jaz
    pretegníti se in pretégniti se zelo iztegniti roke, noge in telo: vstal je, zazehal in se pretegnil; stopila je iz avtomobila in se pretegnila / pretegnil se je po stolu iztegnil
    ●     ekspr. ne pretegni se, saj se tako ne mudi ne trudi se, ne prizadevaj si preveč, pretirano; boli me v križu, ker sem se pretegnil se poškodoval pri dviganju nečesa težkega; redko to blago se ne mečka in ne pretegne razvleče, raztegne; nar. ko se je megla pretegnila, so zagledali vas razkadila, umaknila; nar. kača se je pretegnila čez skalo zlezla; ekspr. pri delu, z delom se ne pretegne ni zelo delaven; ekspr. pretegnem se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. grem na sprehod, da se malo pretegnem razgibam
    ♦     anat. pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi s prevelikim iztegovanjem, napenjanjem poškodovati
    pretégnjen -a -o 
    1. 1. deležnik od pretegniti: prispeli so s pretegnjenimi konji; pretegnjena mišica; pomečkana in pretegnjena obleka
    2. 2. ekspr. zelo velik in suh: pretegnjen fant; pretegnjena postava / iztegoval je svoj pretegnjeni vrat / pretegnjen pes
      ●       v pasu je pretegnjena kot osa zelo ozka, stisnjena
SSKJ
pretegováti -újem nedov. (á ȗ) večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge
    pretegováti se zelo iztegovati roke, noge in telo: zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati; pretegovati se na postelji
    ●     ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati
SSKJ
razbŕzdati -am dov. (r̄) 
  1. 1. sneti, odstraniti brzdo: razbrzdati konja
  2. 2. knjiž. sprostiti: igra jih je razbrzdala / razbrzdati domišljijo
    ●     knjiž. v teh razmerah se je človeški egoizem zelo razbrzdal povečal, razmahnil
    razbŕzdan -a -o: razbrzdan konj; razbrzdani otroci; razbrzdane misli
SSKJ
raztegníti in raztégniti -em dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
    1. a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti, da je bilo dovolj prostora za vse / raztegniti ustnice; ekspr. obraz se mu je raztegnil v nasmeh nasmehnil se je
      // ekspr. raztegnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
    2. b) večjo, največjo površino: raztegniti kožo, usnje / raztegniti preozke čevlje
  2. 2. spraviti v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegniti krake šestila / raztegniti roke v objem razširiti
  3. 3. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: raztegniti debato, pripovedovanje; govor je raztegnil za celo uro; počitnice bodo malo raztegnili podaljšali
    ●     ekspr. raztegniti harmoniko zaigrati nanjo; ekspr. raztegniti meje kake države povečati, razširiti; star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; ekspr. raztegniti oblast na sosednje dežele podrediti si jih; ekspr. raztegniti trditev, ugotovitev na celoto posplošiti; ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal
    ♦     šport. raztegniti mišice s posebnimi vajami sprostiti mišice in vezno tkivo
    raztegníti se in raztégniti se 
    1. 1. postati večji po dolžini, širini: čevlji so se raztegnili; majica se je pri pranju raztegnila; to blago se rado raztegne
      // postati daljši: kolona se je raztegnila / skozi vas se je sprevod zelo raztegnil
    2. 2. nav. ekspr. doseči daljšo časovno razsežnost: pogovor se je raztegnil / parjenje se pri teh živalih lahko raztegne v pozno pomlad
    3. 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na razmeroma veliki površini: po nebu so se raztegnili temni oblaki
      ●       ekspr. dan se je raztegnil in noči skoraj ni bilo podaljšal; ekspr. to se mu bo raztegnil obraz, ko bo to slišal bo razočaran, neprijetno presenečen
    raztégnjen -a -o: raztegnjen pas; obraz je imel grdo raztegnjen; raztegnjena antena; raztegnjena elastika; dolga, raztegnjena kolona vojakov; raztegnjena zgodba; ob obali raztegnjeno mesto
SSKJ
relaksírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž.  
  1. 1. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen; sprostiti: relaksirati mišice
  2. 2. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, zabava ga relaksira; duševno se relaksirati
    relaksíran -a -o: relaksirane mišice
SSKJ
spočíti se spočíjem se dov., spočìl se (í ȋ) s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: čez noč se je spočil; utrujen sem, moram se spočiti; telesno in duševno se spočiti / konji se morajo spočiti / spočiti se od dela, naporov / pozimi se rastline spočijejo; zemlja se spočije
    spočíti si s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa: spočiti si noge; spočiti si oči po dolgem branju / v gorah si človek spočije živce
    ●     knjiž. zelenje nam spočije trudne oči ob gledanju zelenja si spočijemo oči
    spočít -a -o: spočit konj; biti spočit; spočiti so nadaljevali pot; spočita zemlja
    ♦     gastr. spočito testo testo, ki je napravljeno stalo določen čas
SSKJ
sprostítev -tve ž (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od sprostiti: sprostitev mišic; vaje za sprostitev / želeti si sprostitve; branje mu pomeni sprostitev / duševna in telesna sprostitev / sprostitev energije, toplote / sprostitev delovne sile
  2. 2. dejstvo, da je kaj sproščeno: sprostitve v maloobmejnem prometu
SSKJ
sprostíti -ím dov., spróstil (ī í) 
  1. 1. narediti, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sprostiti vrv, vzmet; ob odjugi so se veje sprostile izpod snega / knjiž. stražar je jetniku sprostil roke odvezal; snel lisice
  2. 2. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sprostiti mišice; sprostiti noge, prste, roke; v topli kopeli se telo sprosti / sprostiti obraz; njegova toga drža se je sprostila / ekspr. sprostiti korak začeti hoditi bolj lahkotno, živahno
  3. 3. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, glasba ga sprosti; sprostiti se po izpitu; sprostiti se s hojo, z igro / v naravi se duševno in telesno sprosti / ko se je nekoliko sprostil, je vprašal, če sme kaditi / sprostiti notranjo napetost
  4. 4. narediti, povzročiti, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: v igri je sprostil svoja čustva; sprostiti nagone, strasti / sprostiti bolečino v joku; sprostiti svojo domišljijo; ob pesmi so se mu sprostili žalostni spomini / ob pijači se je pogovor sprostil
  5. 5. povzročiti, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični proces sprosti toploto; pri eksploziji se sprosti velika energija / novi proizvodni način bo sprostil precej delavcev; publ. z dozidavo so v hotelu sprostili nekaj prostorov / sprostiti rezervna sredstva; pren. ljubezen je v njem sprostila nove moči
    // ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: sprostiti prodajo, uvoz / sprostiti cene
    ●     knjiž. proti večeru se je sprostila nevihta je bila, nastala; knjiž. ni se mogel sprostiti občutka, da ni zaželen znebiti
    ♦     biol. dozorelo jajčece se sprosti
    sprostíti se postati sproščen: otrok se sprosti v šolski dobi; sprostiti se med prijatelji
    sproščèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od sprostiti: postati sproščen; predpisi glede tega so zelo sproščeni; sproščene cene; sproščena energija, toplota; sproščene naravne sile; mišice naj bodo sproščene; gradnja se bo nadaljevala, ko bodo sproščena denarna sredstva
    2. 2. ki se duševno in telesno dobro počuti, nima zadržkov v ravnanju, vedenju: sproščen človek; biti naraven in sproščen
      // ki izraža, kaže tako počutje: spregovoril je s sproščenim glasom; imeti sproščen nastop; sproščen smeh; sproščeno govorjenje, vedenje / pisateljev jezik je sproščen; prisl.: sproščeno govoriti, se smejati; sproščeno se vesti; ležati popolnoma sproščeno
SSKJ
sproščênje -a s (é) 
  1. 1. glagolnik od sprostiti: sproščenje mišic / petje mu je bilo v sproščenje / duševno sproščenje / sproščenje čustev
  2. 2. občutek, ki nastopi ob prenehanju velike čustvene napetosti: ko se je sovražnikova patrulja oddaljila, so začutili sproščenje / na njegovem obrazu se kaže sproščenje
Število zadetkov: 14