dèskarka -e [dəskarka] ž (ə̏)
1. jadralka na deski: deskarka na razburkanih valovih / deskarke na vodi
2. ženska, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: deskarka se je spustila po smučišču; smučarke in deskarke / deskarka na snegu
// športnica, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: uspešna deskarka; zmagovalka ženskega veleslaloma deskark na olimpijskih igrah
3. ženska, ki pregleduje strani na svetovnem spletu: spletna deskarka
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
nožíca -e ž (í)
1. manjšalnica od noga: otrok je brcal z nožicami; drobne nožice / ekspr. izpod krila se je pokazala bela nožica / držal je metulja za nožice / čaša z visoko nožico
2. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: šivilja je spustila nožico
♦ zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano
1. manjšalnica od noga: otrok je brcal z nožicami; drobne nožice / ekspr. izpod krila se je pokazala bela nožica / držal je metulja za nožice / čaša z visoko nožico
2. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: šivilja je spustila nožico
♦ zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano
SSKJ²
odmetáti2 -méčem dov., odmêči odmečíte; odmêtal (á ẹ́)
1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odmetati seno, zemljo; odmetati sneg izpred hiše
2. z metanjem narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odmetali so orodje in utrujeni sedli / letala so odmetala bombe spustila; ekspr. odmetala je s sebe vso obleko popolnoma se je slekla
3. izločiti kot neuporabno: odmetal je stare obleke; odmetati oškrbljeno posodo
1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odmetati seno, zemljo; odmetati sneg izpred hiše
2. z metanjem narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odmetali so orodje in utrujeni sedli / letala so odmetala bombe spustila; ekspr. odmetala je s sebe vso obleko popolnoma se je slekla
3. izločiti kot neuporabno: odmetal je stare obleke; odmetati oškrbljeno posodo
- odmetáti se igr.
dati, položiti na stran karto, ki ne daje možnosti vzetka: dobro se je odmetal
SSKJ²
odvréči -vŕžem dov., odvŕzi odvŕzite in odvrzíte; odvŕgel odvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila / ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost
// izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli
2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče; letalo je odvrglo vojakom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje
3. postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje; ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi
● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremenili
1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila / ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost
// izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli
2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče; letalo je odvrglo vojakom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje
3. postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje; ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi
● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremenili
- odvŕžen -a -o:
odvrženi predmeti; odvrženo orožje se razdeli borcem
SSKJ²
SSKJ²
ravnína -e ž (í)
1. navadno večji raven svet: prehoditi, prevoziti ravnino; sredi ravnine leži vas; naselili so se na ravnini; cesta se je z griča spustila v ravnino; rodovitna, travnata ravnina / ekspr. okoli njega se je razprostirala široka morska ravnina ravan
2. višina (ravne) površine česa: ta roža ima cvete v isti ravnini; ravnina oken
3. zastar., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava; raven2: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko ravnino prebivalstva
4. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: vprašanje so že obravnavali na različnih ravninah
5. geom. ploskovna tvorba, na kateri leži premica, ki poteka skozi različni točki tvorbe: določati točke na ravnini; lega likov v ravnini; z ravnino presekati kroglo; navpična, vodoravna ravnina / dotikalna ravnina ki se dotika ploskve na določenem mestu; narisna, tlorisna ravnina; prava ravnina na kateri so končne, dostopne točke; projekcijska, risalna, simetrijska ravnina
♦ fiz. polarizacijska ravnina pravokotna na smer električnega polja; jezikosl. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina jezika; lit. pripovedna ravnina; šport. ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
1. navadno večji raven svet: prehoditi, prevoziti ravnino; sredi ravnine leži vas; naselili so se na ravnini; cesta se je z griča spustila v ravnino; rodovitna, travnata ravnina / ekspr. okoli njega se je razprostirala široka morska ravnina ravan
2. višina (ravne) površine česa: ta roža ima cvete v isti ravnini; ravnina oken
3. zastar., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava; raven2: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko ravnino prebivalstva
4. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: vprašanje so že obravnavali na različnih ravninah
5. geom. ploskovna tvorba, na kateri leži premica, ki poteka skozi različni točki tvorbe: določati točke na ravnini; lega likov v ravnini; z ravnino presekati kroglo; navpična, vodoravna ravnina / dotikalna ravnina ki se dotika ploskve na določenem mestu; narisna, tlorisna ravnina; prava ravnina na kateri so končne, dostopne točke; projekcijska, risalna, simetrijska ravnina
♦ fiz. polarizacijska ravnina pravokotna na smer električnega polja; jezikosl. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina jezika; lit. pripovedna ravnina; šport. ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
SSKJ²
sídro -a s (ī)
1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala
● ekspr. dvigniti sidro oditi
♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki
2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro
1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala
● ekspr. dvigniti sidro oditi
♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki
2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro
SSKJ²
spustíti -ím dov., spústil (ī í)
1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko
// narediti, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti otroka na tla; žerjav je spustil tovor na ladjo
// narediti, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spustila bombe; spustiti kovanec v avtomat; spustiti krsto v grob; jamar se je spustil v jamo
2. narediti, da kaj kam pride: spustiti vodo na mlinsko kolo; spustiti mrzel zrak v sobo
// narediti, da se kaj začne premikati po čem: spustiti čoln po vodi, hlod po drči / otroci so spustili zmaja / spustiti ladjo v vodo
3. narediti, da kdo lahko kam pride, gre: spustiti koga skozi vrata; ni ga spustil v hišo; stopil je s poti in ga spustil mimo; spustiti naprej, noter / spustiti tekmovalca na start
4. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: spustiti cene; dohodki so se zelo spustili / temperatura zraka se je spustila pod ničlo; pog. živo srebro se je globoko spustilo
● zastar. gospodar ga ni spustil v mesto pustil; ekspr. spustiti bunker v zrak razstreliti ga; ekspr. spustil je svoje kosti na klop sedel je; pog. spustiti krilo, obleko podaljšati krilo, obleko tako, da se odstrani rob; ekspr. spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; publ. spustiti tovarno v obratovanje, pogon narediti, da začne obratovati, delati; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; ekspr. pri ceni mu je malo spustil znižal je ceno
♦ vet. spustiti samca (k samici) povzročiti, narediti, da samec oplodi samico
1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko
// narediti, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti otroka na tla; žerjav je spustil tovor na ladjo
// narediti, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spustila bombe; spustiti kovanec v avtomat; spustiti krsto v grob; jamar se je spustil v jamo
2. narediti, da kaj kam pride: spustiti vodo na mlinsko kolo; spustiti mrzel zrak v sobo
// narediti, da se kaj začne premikati po čem: spustiti čoln po vodi, hlod po drči / otroci so spustili zmaja / spustiti ladjo v vodo
3. narediti, da kdo lahko kam pride, gre: spustiti koga skozi vrata; ni ga spustil v hišo; stopil je s poti in ga spustil mimo; spustiti naprej, noter / spustiti tekmovalca na start
4. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: spustiti cene; dohodki so se zelo spustili / temperatura zraka se je spustila pod ničlo; pog. živo srebro se je globoko spustilo
● zastar. gospodar ga ni spustil v mesto pustil; ekspr. spustiti bunker v zrak razstreliti ga; ekspr. spustil je svoje kosti na klop sedel je; pog. spustiti krilo, obleko podaljšati krilo, obleko tako, da se odstrani rob; ekspr. spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; publ. spustiti tovarno v obratovanje, pogon narediti, da začne obratovati, delati; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; ekspr. pri ceni mu je malo spustil znižal je ceno
♦ vet. spustiti samca (k samici) povzročiti, narediti, da samec oplodi samico
- spustíti se
1. premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti se na tla / spustiti se pod vodno gladino; pren. spustiti se na trdna tla resničnosti
// premakniti se navzdol: letalo se je hitro spustilo; helikopter se je spustil prenizko; spustiti se na tisoč petsto metrov nadmorske višine; alpinisti se vsak dan spustijo za petsto metrov
// premikajoč se po zraku priti na določeno (nižje) mesto: race se proti večeru spustijo na jezero; v vinograd se je spustila jata škorcev / zaradi megle se letalo ni moglo spustiti pristati
2. začeti se premikati navzdol: spustiti se s padalom; spustiti se po klancu, strmini
3. spremeniti položaj v smeri navzdol: za ovinkom se proga spusti / cesta se v ostrih zavojih spusti v dolino / pobočje se strmo spusti je strmo
4. pojaviti se, nastopiti na površini: na dolino se je spustila megla / knjiž. sence so se že spustile
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma se je spustil mrak; na zemljo se je spustila noč znočilo se je
5. ekspr., v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spustiti se v nevarnost, tveganje / spustiti se v ljubezensko avanturo
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: konj se je spustil v dir, tek; spustiti se v beg zbežati; spustiti se v boj začeti se bojevati / spustiti se v jok, klepet / spustiti se v politiko začeti politično delovati
● ekspr. sonce se je spustilo za goro je zašlo; ekspr. spustiti se na kolena poklekniti; star. spustiti se na dolgo, nevarno pot oditi, odpraviti se; ekspr. dostojanstveno se je spustil na stol, v naslanjač je sedel; ekspr. žal mu je, da se je spustil v to zadevo da se je je lotil; evfem. spustila se je s prvim moškim, ki ji je bil všeč imela je spolni odnos, spolne odnose z njim; ekspr. predaleč se je spustil, da bi se sedaj lahko umaknil preveč je naredil, žrtvoval za stvar
- spustívši zastar.:
stopil je s poti, spustivši žensko naprej
- spuščèn -êna -o:
most je že spuščen; spuščen zastor; zapornice niso spuščene; spuščeno sidro;
SSKJ²
strmoglàv1 in strmogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki se zelo strmo spušča, dviga: s strmoglave višine je padel v prepad; zazrl se je v strmoglavo skalovje / strmoglav polet letala
// zelo strm: strmoglava pot
ekspr. ki se zelo strmo spušča, dviga: s strmoglave višine je padel v prepad; zazrl se je v strmoglavo skalovje / strmoglav polet letala
// zelo strm: strmoglava pot
- strmoglávo
1. prislov od strmoglav: ptica se je strmoglavo spustila v jezero
2. star. z glavo navzdol: razbojnika so strmoglavo obesili
● ekspr. cene strmoglavo rastejo zelo hitro; ekspr. strmoglavo se je vrgel v revolucijo ne da bi veliko razmišljal o posledicah
SSKJ²
trájna -e ž (ȃ)
pog. kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi; ondulacija: preparati za trajno; nega las po trajni
● pog. hladna trajna hladna ondulacija
// kodravost las po takem kodranju: trajna je hitro spustila; rahla, sveža trajna / dati si delati trajno
pog. kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi; ondulacija: preparati za trajno; nega las po trajni
● pog. hladna trajna hladna ondulacija
// kodravost las po takem kodranju: trajna je hitro spustila; rahla, sveža trajna / dati si delati trajno
SSKJ²
vršéti -ím nedov. (ẹ́ í)
dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: bori, topoli so se zibali in vršeli; brezoseb. po gozdu je vršelo / veter je vršel v krošnjah dreves / zunaj vrši dež, toča
// s prislovnim določilom vršeč se premikati: rakete so jim vršele nad glavami / vršela je po hiši kot brez uma jezno, hrupno hodila, tekala / čebele so vršele okrog napadalca glasno šumeč letale; pren. nevesele misli so mu vršele po glavi
dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: bori, topoli so se zibali in vršeli; brezoseb. po gozdu je vršelo / veter je vršel v krošnjah dreves / zunaj vrši dež, toča
// s prislovnim določilom vršeč se premikati: rakete so jim vršele nad glavami / vršela je po hiši kot brez uma jezno, hrupno hodila, tekala / čebele so vršele okrog napadalca glasno šumeč letale; pren. nevesele misli so mu vršele po glavi
- vršèč -éča -e:
jata se je vršeč spustila na tla; vršeči gozdovi
SSKJ²
zmetáti zméčem dov., zmêči zmečíte; zmêtal (á ẹ́)
1. z metanjem spraviti kaj
a) kam: zmetati seno na svisli; zmetati vse na tla, skozi okno; zmetati star papir v koš / ekspr. letala so zmetala bombe na mesto spustila / zmetati veje na kup
b) s česa: zmetati drva z voza
2. pog., ekspr. porabiti, potrošiti: za obleko zmeče veliko denarja; za to bi lahko zmetal celo premoženje
● pog., ekspr. zmetati hrano vase hitro, hlastno pojesti; ekspr. zmetati stvari v kovček hitro, brez reda spraviti; ekspr. zmetati vse v en koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ves svoj prezir mu je zmetal v obraz brez obzirov izrazil; ekspr. v naglici je nekaj zmetal na papir napisal; prim. izmetati
1. z metanjem spraviti kaj
a) kam: zmetati seno na svisli; zmetati vse na tla, skozi okno; zmetati star papir v koš / ekspr. letala so zmetala bombe na mesto spustila / zmetati veje na kup
b) s česa: zmetati drva z voza
2. pog., ekspr. porabiti, potrošiti: za obleko zmeče veliko denarja; za to bi lahko zmetal celo premoženje
● pog., ekspr. zmetati hrano vase hitro, hlastno pojesti; ekspr. zmetati stvari v kovček hitro, brez reda spraviti; ekspr. zmetati vse v en koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ves svoj prezir mu je zmetal v obraz brez obzirov izrazil; ekspr. v naglici je nekaj zmetal na papir napisal; prim. izmetati
Število zadetkov: 14
Dostopnost