Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dèskarka -e [dəskarka] ž (ə̏)
1. jadralka na deski: deskarka na razburkanih valovih / deskarke na vodi
2. ženska, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: deskarka se je spustila po smučišču; smučarke in deskarke / deskarka na snegu
// športnica, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: uspešna deskarka; zmagovalka ženskega veleslaloma deskark na olimpijskih igrah
3. ženska, ki pregleduje strani na svetovnem spletu: spletna deskarka
Celotno geslo eSSKJ16
dolispustiti -im dovršni glagol
kdo; koga/kaj, (po čem), s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride z višjega mesta, položaja na nižjega; SODOBNA USTREZNICA: spustiti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
SSKJ²
dreskáč -a m (á)
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar: na travnik se je spustila jata dreskačev
Celotno geslo Frazemi
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Celotno geslo Frazemi
ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
Celotno geslo eSSKJ
júhuhú in jùhuhú in júhuhu medmet
    1. posnema glas pri vriskanju
    2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
    3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
      3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juhuhu iz ↑juhu
Jezikovna
Katera od manjšalnic je primernejša: »slikica« ali »sličica«

S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.

Celotno geslo Frazemi
kélih Frazemi s sestavino kélih:
izpíti kélih trpljênja, kélih bridkósti, kélih trpljênja, naj gré tá kélih trpljênja mímo
Celotno geslo Frazemi
košárica Frazemi s sestavino košárica:
dáti kómu košárico, dobíti košarico
SSKJ²
mokosévka -e ž (ẹ̑)
nar. štajersko postovka: mokosevka se je spustila na njivo
Celotno geslo ePravopis
Mont Blanc
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mont Blanca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na meji med Francijo in Italijo
v prenesenem pomenu stena Mont Blanca
IZGOVOR: [món blán], rodilnik [món blána] tudi [mónt blánk], rodilnik [mónt blánka]
BESEDOTVORJE: Mont Blancov, montblanški
Celotno geslo Sinonimni
na glávo nač. prisl. zv.
izraža gibanje z glavo navzdol
SINONIMI:
nar. naglavički, star. strmoglav2, ekspr. strmoglavo
SSKJ²
nožíca -e ž (í)
1. manjšalnica od noga: otrok je brcal z nožicami; drobne nožice / ekspr. izpod krila se je pokazala bela nožica / držal je metulja za nožice / čaša z visoko nožico
2. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: šivilja je spustila nožico
♦ zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano
Celotno geslo Sinonimni
nožíca -e ž
1.
otroška nogapojmovnik
SINONIMI:
nogica, ekspr. nožka
2.
del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blagopojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: noga
SSKJ²
odmetáti2 -méčem dov., odmêči odmečíte; odmêtal (á ẹ́)
1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odmetati seno, zemljo; odmetati sneg izpred hiše
2. z metanjem narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odmetali so orodje in utrujeni sedli / letala so odmetala bombe spustila; ekspr. odmetala je s sebe vso obleko popolnoma se je slekla
3. izločiti kot neuporabno: odmetal je stare obleke; odmetati oškrbljeno posodo
    odmetáti se igr.
    dati, položiti na stran karto, ki ne daje možnosti vzetka: dobro se je odmetal
SSKJ²
odvréči -vŕžem dov., odvŕzi odvŕzite in odvrzíte; odvŕgel odvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila / ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost
// izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli
2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče; letalo je odvrglo vojakom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje
3. postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje; ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi
● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremenili
    odvŕžen -a -o:
    odvrženi predmeti; odvrženo orožje se razdeli borcem
SSKJ²
okljúk -a m (ȗ)
knjiž. ovinek, zavoj: cestni okljuk / po okljukih sta se spustila s hriba
♦ geogr. močna vijuga reke; meander
Celotno geslo Frazemi
pravílo Frazemi s sestavino pravílo:
nèpísano pravílo
SSKJ²
ravnína -e ž (í)
1. navadno večji raven svet: prehoditi, prevoziti ravnino; sredi ravnine leži vas; naselili so se na ravnini; cesta se je z griča spustila v ravnino; rodovitna, travnata ravnina / ekspr. okoli njega se je razprostirala široka morska ravnina ravan
2. višina (ravne) površine česa: ta roža ima cvete v isti ravnini; ravnina oken
3. zastar., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava; raven2: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko ravnino prebivalstva
4. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: vprašanje so že obravnavali na različnih ravninah
5. geom. ploskovna tvorba, na kateri leži premica, ki poteka skozi različni točki tvorbe: določati točke na ravnini; lega likov v ravnini; z ravnino presekati kroglo; navpična, vodoravna ravnina / dotikalna ravnina ki se dotika ploskve na določenem mestu; narisna, tlorisna ravnina; prava ravnina na kateri so končne, dostopne točke; projekcijska, risalna, simetrijska ravnina
♦ fiz. polarizacijska ravnina pravokotna na smer električnega polja; jezikosl. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina jezika; lit. pripovedna ravnina; šport. ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
Celotno geslo Glasuj Sprotni
shêndlati dovršni glagol
    1. pogovorno uspešno se spoprijeti s čim 
      1.1 pogovorno uspeti, zmoči, prenesti sploh  
    2. pogovorno urediti, dati na razpolago, zagotoviti 
    3. tudi v obliki shendlati se, pogovorno izpogajati, zagotoviti si kaj 
Število zadetkov: 39