Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
sráčica 2., f. = srajca, Št.-Zora.
Pleteršnik
srájca, f. 1) das Hemd; oprana s., ein frisches Hemd; v sami srajci (biti, hoditi), mit dem bloßen Hemde bekleidet; mašna s., die Alba, navada je železna srajca, Npreg.; — 2) die Meilerdecke: kopi srajco dati, den Meiler mit Ästen bedecken, Cig.; — iz: srakica; prim. stsl. sraka = obleka, Mik. (Et.).
Celotno geslo Pohlin
srajca [srájca] samostalnik ženskega spola

srajca

Svetokriški
srajca -e ž srajca: Mashna ſraiza im. ed. pomeni uno bello ſraizo tož. ed. ǀ buſs, inu preſs ſrajze rod. ed. lèshij ǀ kugla prebye shelesnu oblazhilu, ſuknio, inu ſraizo tož. ed. ǀ ſo noſſili ſrajzo tož. ed. is zhiſtiga platna ǀ de bi na tuojm shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo tož. ed. KaKor S. Guileilmus ǀ veni ſami ſraizi mest. ed. bi me pokoppali → srajča
Svetokriški
srajča -e ž srajca: Kadar ſraizho tož. ed. oblazhi ǀ Pogledaj moj kersheni folk nikar ſraizho tož. ed., temuzh krivavu reſpodenu Telu Ceſsaria Nebeſkiga ǀ eno sheleſno bodezho ſrajzho tož. ed. na nagim shivotu noſſi ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tož. ed. tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Verjetno nastalo retrogradno iz → srajčica; → srajca.
Pleteršnik
srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. (Glas.).
Celotno geslo Pohlin
srajčica [srájčica] samostalnik ženskega spola
  1. srajca, srajčica
  2. notranja ovojnica zarodka; plodnik; amnion
Prekmurski
sràkica -e ž srajca: Induſium Szrakicza KMS 1780, A8; Szrakicza Ing KM 1790, 94; Ing, szrakica AIN 1876, 36; ſzrakiczo na ſzébe pripáſe KŠ 1771, 334; I dáne ſzo vſzákoj bejle dúge ſzrakicze KŠ 1771, 777
Besedje16
srakica [srajca] sam. ž ♦ P: 2 (KPo 1567, TC 1575)
Pleteršnik
stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.-C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.-Valj. (Glas.), ogr.-C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče-Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein (germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
Pleteršnik
stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen (mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).
Celotno geslo Megiser
stomanja -e samostalnik ženskega spola
Pleteršnik
špenȃtov, adj. aus feiner Leinwand: špenatova srajca, Npes.-K.
Pleteršnik
túlov, adj. aus grobem Flachse, Notr.; tulova srajca, Mik., Slovan; — (tulova, f. die Abfälle des Flachses beim Brechen, Guts.; tuljeva [tuljava], ein rohes Gespinst ["Rupfen"], Jarn.; menda nam. tulova preja?).
Pleteršnik
zabrnáti, -ȃm, vb. pf. mit Fetzen oder Flecken bedecken: zabrnan človek, zabrnana srajca, Črniče (Goriš.); — prim. 2. brnja.
Pleteršnik
želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — (pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
Število zadetkov: 36