Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
sramotenje boga, bogokletje: v njegovi dekadenčni motiviki ni blasfemije; pren. beseda ljubezen je v njegovih ustih skoraj blasfemija
preklinjanje, sramotenje boga: obtožili so ga bogokletja / pren. kljub jasnim ukazom je bil požig pridelkov za kmete največje bogokletje
glagolnik od sramotiti: ni mogel prenašati njihovega sramotenja; javno sramotenje / kaznovati sramotenje zastave
nekdaj kraj, prostor, na katerega postavljajo ljudi za kazen v javno sramotenje: priti do sramotišča / privezati koga na sramotišče k sramotilnemu stebru