Zadetki iskanja
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
- 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
- 2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
- lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita; aluminij v palicah; tovarna aluminija; posoda iz aluminija
- 1. ki je v zvezi z aluminijem
- 1.1. ki je iz aluminija ali vsebuje aluminij
1. belkasta žival: kokoš belica
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
♦ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
- element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, kemijski element; simbol: B
postrvi podobna morska riba srebrno modre barve: prodajati brancine; kuhan, pečen brancin
ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli
1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem
2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse
// pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons
1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu
// nav. mn., ekspr. močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke
2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka
1. ekspr. glava: butica me boli; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš
● pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je; pog., ekspr. učenec je trde butice se težko uči
2. star. glavič, betiček: palica s srebrno butico
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »