Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
oglašati se z glasom be: jagnje otožno beketa; lačne ovce beketajo v staji
1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati
2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo z nami, kaj bo z nami, je ves v strahu meketal starec / kaj bi toliko meketal, naredi, pa je govoril, pripovedoval
- meketáti se ekspr.
z zategnjenim, pretrganim glasom se smejati: oglasi se vesel smeh, še stric se meketa
- meketáje :
kozel je meketaje bežal pred psi in otroki
- meketajóč -a -e:
meketajoč glas; meketajoč smeh
ekspr. oditi s kratkimi, hitrimi koraki; oddrobiti: deček je oddrobnel za očetom / čreda je oddrobnela proti staji
goveji, ovčji hlev zlasti na planinah, v katerem živali niso privezane: zgraditi stajo; v staji je bilo temno / star. včasih so imeli gostilno in konjsko stajo konjski hlev
// ograjen prostor, v katerega se zapira živina: zapreti ovce v stajo; staja s podrto ograjo
♦ agr. hlev s stajami na obeh straneh s stojišči
1. oglasiti se z glasom me ali mekeke: koze v staji so zameketale
2. slabš. reči, povedati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo, kaj bo, so zameketali