Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
občutíti in občútiti -im dov. občútenje; drugo gl. čutiti (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino; občutiti kaj pred kom/čim ~ spoštovanje pred starši
Pravopis
obláčiti -im nedov. -i -ite in -íte, -èč -éča; -il -íla tudi -ila, -en -ena; obláčenje (á) koga/kaj ~ jopico; poud. Starši ga hranijo in ~ijo |skrbijo zanj|
obláčiti se -im se (á) v koga/kaj ~ ~ ~ žensko
Pravopis
obzíren -rna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; obziren do koga biti ~ ~ bolnika; obziren z/s kom biti ~ s starši
obzírnost -i ž, pojm. (í; ȋ) iz ~i poslušati; z ~jo povedati; knj. pog. ~ do starejših obzir
Pravopis
prepír -a m, pojm. (ȋ) ~ med starši, s sosedi; živeti v ~u s kom; poud. strankarski ~i |spori|
Pravopis
preskŕben1 -bna -o (ŕ; ŕ ȓ ŕ) ~i starši; biti ~
preskŕbnost -i ž, pojm. (ŕ)
Pravopis
prikrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prikrívanje (í) komu koga/kaj ~ ljudem resnico; prikrivati kaj pred kom ~ skrb pred starši; ~ kaznivo dejanje
prikrívati se -am se (í) komu Ni se jim mogel več prikrivati; ~ ~ za zid
Pravopis
razvézan -a -o (ẹ́) ~ zakon; Njegovi starši so ~i
razvézanost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ zakona; neobč. metrična ~ pesmi
Pravopis
srám2 povdk. (ȃ) koga pred kom/čim ~ jo je pred starši; ~ ga je, da bi se najraje v zemljo udrl
Pravopis
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
Pravopis
stárši -ev m mn., dv. neknj. pog. stárša (á; á ȃ) skrbni ~; ohraniti priimek po ~ih; izgubiti oba od ~ev; podpis enega od ~ev
Pravopis
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
tè razpolož. medm. (ȅ) ~, nič ne bo s tem; ~, ~, če bi starši vedeli, kaj počne hči
Pravopis
ujémati -am nedov. -ajóč, -áje; ujémanje (ẹ̑) kaj ~ žoge
ujémati se -am se (ẹ̑) Barve se ~ajo; Zobje koles se ~ajo; ujemati se glede koga/česa Poročila se glede vzrokov nesreče ~ajo; ujemati se v čem ~ ~ ~ nazoru; ujemati se z/s kom/čim Prepis se ~a z izvirnikom; Dobro se ~a s starši; jezikosl. Pridevnik se ~a s samostalnikom v spolu, sklonu in številu
Pravopis
zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
Pravopis
zdávna čas. prisl. (á) neobč. Starši so mu že ~ umrli zdavnaj, davno
Pravopis
zvéza -e ž (ẹ̑) dobiti, imeti, vzpostaviti ~o; spraviti podatek v ~o z nesrečo; dobiti sporočilo v ~i s predavanjem; prometne ~e; telefonska ~; zakonska ~; jezikosl. besedna ~; zgod. sveta ~; ~ telovadnih društev; ~ držav; ~ med starši in otroki; oficir za ~e; poud. dobiti službo po ~ah |po osebnem poznanstvu|
Pravopis
živéti -ím nedov. žívi -íte, -èč -éča; žível -éla, -èt/-ét, -ét -éta; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik komaj še ~i; Kamela ~i v puščavi; ~ na deželi; poud.: Ni vreden, da ~i |Slab, ničvreden je|; Naj ~i predsednik |izraža pozdrav|; ~ v senci |biti neopazen, nepomemben|; neobč. živeti koga/kaj ~ resnico; °~ ženo in otroke preživljati; živeti od česa ~ ~ kmetijstva; poud. živeti za koga/kaj ~ ~ otroke |porabljati čas zanje, ukvarjati se z njimi|; ~ ~ svoj poklic |porabljati čas, sposobnosti zanj|; živeti ob čem ~ ~ kruhu in krompirju |hraniti se samo s kruhom in krompirjem|; živeti v čem ~ ~ pričakovanju obiska; živeti z/s kom/čim Sin ne ~i več s starši; omilj. On ~i z več ženskami |ima spolno razmerje|; poud. ~ z naravo |biti dejavno, čustveno povezan|
°živéti se -ím se (ẹ́ í) z/s čim ~ ~ s pospravljanjem po hišah preživljati se

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
blízu1 prostor. prisl.
izraža majhno prostorsko oddaljenost
SINONIMI:
nedaleč, v bližini, v okolici, ekspr. na dosegu roke, knj.izroč. streljaj daleč, knj.izroč. v bližavi, star. v obližju
GLEJ ŠE SINONIM: poleg1
GLEJ ŠE: posnetek, bližje, daleč1
Celotno geslo Sinonimni
dovoljeváti -újem nedov.
komu kaj s položaja nadrejenega dajati soglasje k uresničitvi česa
SINONIMI:
dajati dovoljenje za kaj, knj.izroč. dopuščati
Celotno geslo Sinonimni
kmetováti -újem nedov.
imeti zemljo, jo obdelovati in se s tem preživljati
SINONIMI:
zastar. kmetiti
GLEJ ŠE SINONIM: obdelovati
Število zadetkov: 409