Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Megiser
pregnanopomba -ega posamostaljeni pridevnik
Vorenc
prestar prid., pervetus, -teres, pervetustus, -a, -um, preſtar, ſylnu, ali cilú ſtar
Vorenc
pri predl., F253, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri; alatrum, ſukalnik per tkalzih; annosus, ſtar, per leitih; collectus, dobru per ſebi; compos rationis, per pameti, pametin; convivere, per enim ẛhiveti; elucubrare, kei kai per luzhi délati; fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy; praestò, per rokah, pred rokami biti; stare promiſsis, oblubo derṡhati, per oblubi oſtati; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah; trama, -ae, votik per tkanîu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pri predl., eryngium wodizhuje per poti. Scopoli
Svetokriški
pribiti dov. pribiti: ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti nedol. na Chrish ǀ kakor ti Judouski Rabelni, kateri Chriſtusſa s' shelesnimy shebli na Chrish ſo perbili del. mn. m ǀ 20. lejt je bil ſtar kadar ſo ga na Chrish perbili del. mn. m ǀ Rabelni vaſs bodo martrali, inu na gauge perbili del. mn. m pribiti se pribiti se, zapreti se: sa mojo volo je bil na Krish perbit, sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti de ſim ſe perbila del. ed. ž v' ta Kloshter
Svetokriški
približati -am dov. približati: dokler je bil ſtar je mislil ſvojo puszhavizo k' ſtudenizu perblishat nedol. približati se približati se: hudizh ſe nej mogal perblishat nedol. ǀ katiri ſe nej ſo mogli perplishat nedol. ſo v' njega pluvali ǀ sakai ſe k' njemu neperblishash +2. ed. ǀ ſe h'Kuhini perblisha 3. ed. ǀ Maria Diviza ſe perblishe 3. ed. h' temu bolnimu Emericu ǀ kakor edn ſe h'temu S: Sacramentu prebliſha 3. ed. ǀ Velikonozhni Prasniki ſe perblishaio 3. mn. ǀ sledno minuto ſe pruti vezhnuſti perblisheio 3. mn. ǀ drugi k'oknam ſe perblishejo 3. mn. ǀ perblishaiſe vel. 2. ed. k' Altarju k' Sveti Miſi ǀ nikar ſe neperblishai +vel. 2. ed. k' Svetimu Obhailu ǀ perblishaiteſe vel. 2. mn. s' danashnimi greshniki k' vashimu lubimu Ozhetu ǀ kadar ſe je on Ieriho perblishal del. ed. m ǀ obena muha ſe nej k' njemu perblishala del. ed. ž ǀ ſe ſo perblishali del. mn. m tuisti zhaſsi od katerih je S: Paulus prerokoval
Vorenc
prihajati nedov., F104, adnubilare, oblazhnu perhajati, ali biti; adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; adventitare, po goſtim perhajati; aporiamur, vbogi perhajamo; defatisci, trudin perhajati, biti; flaccescere, uvèlu ali ſlabú perhajati; fortescere, mozhán, kripak perhajati; incanescere, ſiu perhajati; palescere, bleid perhajati; relanguescere, v'velu perhajati; rubescere, rubefieri, ardèzh biti, ali perhajati [str. 191a ]; rufescere, ardèzh, ali rumen ratati, ali perhajati [str. 191b ]; torpescere, lein perhajati; ventilare, vſeṡkuṡi perhajati; vesperascit, ſe mrazhy, vezhèr perhaja; veterascere, ſtar perhajati; virescere, ṡelenu perhajati
Vorenc
prijatelj m, F13, amicare, priatela ſturiti; amicus, priatel; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; antiquus amicus, en ſtar priatel; coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en raven priatel; familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi; fingere amicitias, ſe priatel délati; gerere amicitiam, priatel biti; intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi priatel; neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo; soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
Celotno geslo Pohlin
prileten [prilẹ́tǝn] pridevnik

star, prileten

Svetokriški
pripovest -i ž 1. uganka, zagonetno vprašanje: Amaſus ſamurskimu krajlu je bil leto pripuviſt tož. ed. ſaſtavil ǀ Ieſt sdaj n'hozhem ſodit aku v' mej tima duema je modreſhi, inu reſnizhnishi leto pripuviſt tož. ed. resloshil ǀ nej ſtà meſta, inu deſhele ſi jemala, temuzh skriunuſti, inu pripuviſti tož. mn. ſta ſi ſaſtaulala 2. pregovor: Leta je ena Pripvviſt: im. ed. Kakor ſe en Hlapzhizhek navadi, taku on od tiga nepusty, kadar ſtar poſtane
Svetokriški
pšenica -e ž pšenica: Pſeniza im. ed. more veliku poprej terpeti, kakor zhiſt kruh rata ǀ s' djajna ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza im. ed., ali lolka ǀ de bi vij bily ta iſvolena psheniza im. ed. ǀ en ſtar pshenize rod. ed. je velal 32 erdezhih slatau ǀ Vny purgar jo da sa en mernik pſhenize rod. ed. ǀ taushent ſtariu phſenize rod. ed., inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ kaj s' en velik greh je pohujshane dati, inu v' mej pshenizo tož. ed. teh nedolshneh, lulko tiga greha ſejati ǀ lolka je smeshana s'pſhenizo or. ed.
Svetokriški
pust1 -a m pust, pustni čas: nebo vejdil, kadai je bil Puſt im. ed. ǀ ob zhaſſu tiga puſta rod. ed. ǀ od puſta rod. ed. teh kershnikou je prerokoval ǀ celli puſt tož. ed. je vshemah hodel, inu noril ǀ je ena ſtara navada ob puſtu mest. ed. pleſſat ǀ slasti ò puſtu mest. ed. ǀ dobru meſsu jejsh, kakor o Pustu mest. ed. ǀ je vshe enaſtara navada ob Puſti mest. ed. dobre vole biti Skrajšano iz mesopust, kar je kalk po star. it. carnelevare, danes carnevale ‛pust’; → Pust
Svetokriški
puščavica -e ž puščavnikovo samotišče: v' lebni teh Svetih Pushaunikou ſe bere, de edn taiſtih je delezh mogal po vodo hodit, dokler je bil ſtar je mislil ſvojo puszhavizo tož. ed. k' ſtudenizu perblishat (V, 159)
Vorenc
ramno prisl., veterrinus, -a, -um, ſylnu ſtar, ramnu ṡlú ſtar, cilú do konza ſtar
Celotno geslo Pohlin
rano [ráno] prislov

stara beseda zgodaj zjutraj; zarana

Pleteršnik
rȃš, m. der Rasch, eine Art Zeug, gew. aus Wolle und Flachs gemischt; — ein grober, aus diesem Stoffe gemachter Frauenkittel, Polj.; po zimi nam rabi kak star raš (v obleko), LjZv.; — prim. ras, aras in nem. Rasch.
Svetokriški
ravno1 prisl. 1. zelo: Aubè kaku je meni ramnu teshku ǀ Jeſt rauminu ſim reshalen ǀ ty kateri hozheo tebe vshivat, morio raumnu veliku poprej terpeti 2. natanko: Kateri bo raumnu gledal slednu moje diajne, inu miſſu Zapis rauminu vsebuje hiperkorektni -i-. Soglasniška skupina -mn- je nastala po asimilaciji iz -vn-, prim. pri Kastelec-Vorencu ramnu, ṡlú ſtar ‛veterinus’, pri Gutsmannu ramnu ‛eben, recht’. Za zapis pod drugim pomenom bi bilo mogoče nastaviti tudi člen. s pomenom ‛ravno, prav’.
Celotno geslo Pohlin
riniti [ríniti rȋnem] nedovršni glagol

stara beseda riniti, potiskati, porivati

Celotno geslo Pohlin
rivati [rívati rívam] nedovršni glagol

stara beseda suvati, porivati, gnati

Svetokriški
romar -ja m romar: Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij im. mn. s'jesikam taisto lishejo (I/1, 79) ǀ vij Rumarij im. mn., Kateri na Boshij poot v'Rim ſe perpraulete obijskati s. Petra, inu s. Paula (I/2, 130) ← star. it. romèro ‛romar’ iz Roma ‛Rim’
Vorenc
sedem štev., F11, drachma, vel dragna, -ae, ſedem kraizerjou, en quintelz, en danar take fele; hepteris, -ris, ena barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani; hyades, vel hylades, septem stelae. Job.9.v.9. te ſedim vkupai ṡvéṡde; planeta, -ae, ena ṡveṡda is teh ſedem planèt; VII. sedem; septem, ſedem; septemplex, v'ſedem guby. Eccl:20.v.14; septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou eden; septemviratus, -us, tá obláſt teh ſedem Curfirṡhtou; septennis, -ne, ſedem leit ſtar; septunx, -cis, ſedem deilou
Število zadetkov: 248