Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
Svetokriški
lazaret -a m lazaret, zasilna bolnica: pride v' tu meſtu Piazenzo, ter najde letu meſtu s' kugo obdanu, grè v' Lazaret tož. ed. ǀ ſenza S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu mest. ed. saperti (III, 443) ← it. lazzaretto < star. ben. nazareto po imenu beneškega otoka Santa Maria di Nazareth, na katerem je bila v 15. stol. karantenska bolnica za kužne bolezni.
Svetokriški
liberej -a m livreja: Kateri liberei im. ed. ſturi de nikar li ony, ampak tudi nyh martra je Boshja ǀ ſaurashniki letega libereia rod. ed. ǀ Pole ta liberei tož. ed. krajla Nebeſkiga … S katerem so oguantani ty Pasheti danaſsni ǀ ſvoje danarie shpendaio sa offertne guante, sa liberei tož. ed. ſvoih hlapzou ǀ v' Svetem Karſtu je bil vaſs oguantal s' ſvojem libereiam or. ed. ← star. nem. Liberei, Liverei ← frc. livrée ‛livreja’; → libereja, → livreja
Svetokriški
Likonija ž zemljepisno lastno ime Likonija (?): en ſtar Menih v' tej desheli lyconia im. ed. venem Kloſhtri je prebival is imenam Martyrius (V, 414) Menih Martirij je živel na Sinaju, tako da verjetno ni mišljena pokrajina Likaónija v osrednji Mali Aziji.
Svetokriški
Magonca ž zemljepisno lastno ime Mainz: katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza im. ed. (III, 75) Star. it. ime nem. mesta Mainz je Magonza ← lat. Magontia poleg Moguntiacum.
Svetokriški
majolika -e ž majolika: je taku lepa maiolika im. ed. ǀ ble ym dopade ena majolika im. ed. Slatkiga proſerkaja, kakor ta ner vekshi Rimski odpuſtik ǀ puſti eno maioliko tož. ed. slatkiga proſekaria perneſt ǀ cello maioliko tož. ed. po zhaſſi popye ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash, ali majoliko tož. ed. ubijò ǀ Quarte, inu maiolike tož. mn. v' rokah dershite ǀ majolike tož. mn., bokale quarte, burfle &c. bi v'rokah dershali ǀ cell dan bodo per kuartah, inu majolikah mest. mn. sydeli ← it. maiolica po star. it. imenu Maiolica balearskega otoka Majorka, špan. Mallorca
Svetokriški
Martirius -a m osebno lastno ime Martirij: en ſtar Menih v' tej desheli lyconia venem Kloſhtri je prebival is imenam Martyrius im. ed. ǀ Chriſtus ſe Martyriuſu daj. ed. v' veliki ſvetlobi prikaſſe ǀ povej, kaj ſe je Minihu Martyriuſuc daj. ed. sgodilu Martírij, gr. Μαρτύριος (6. stol.), menih na Sinaju
Svetokriški
mesec -s(e)ca m mesec: obeden meſſz im. ed. nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ od meſiza rod. ed. do meſiza rod. ed., od leta do leta ǀ pervi lejtni meſiz tož. ed. ſo praſnovali praſnik Boga iana; ta drugi meſſiz tož. ed. praſnik Bogine Felicitatis ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz tož. ed. bil shlushil ǀ de ſi lih vſak mesiz tož. ed. ſe ſpovedo ǀ S. Anna v' tem meſſzi mest. ed. Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ venem meſizi mest. ed. nej dokonzhanu ǀ letu nej li ſturil enkrat v'lejti, ali v'meſizi mest. ed., temuzh vſak lubi dan ǀ ner ble v' tem meſſizi mest. ed. Sushiza, inu Jeſſenika tullio, inu diuiaio ǀ nikar li v'Meſizu mest. ed. enkrat, ampak vſako minuto ǀ ta druga dua meſſza im. dv., katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ tedne, meſize im. mn., inu leita pretekò ǀ en taku velik potreſs … v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou rod. mn. je terpel ǀ je imela devet meſſizou rod. mn. noſſiti ſijnu Boshjga ǀ pervolem njemu prebivalshe devet meſsizou rod. mn. dati v' mojm teleſsu ǀ Sakaj puſtish tulikain minut, tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu rod. mn., inu tulikain lejt pretezhi ǀ v' tebi Syn Boshy devet meſſizu rod. mn. je leſha ǀ v' Teleſſu Marie Marie Divice devet meſſezou rod. mn. po ſmerti pak je leshal 40. urr v'grobu ǀ v'kateri devet meſsezou rod. mn. je leshal Syn Boshij ǀ zhes try meſize tož. mn. sazhne Thamar shroka prihajat ǀ kumai shteri Meſſize tož. mn. je bil ſtar ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize tož. mn. je na Ceſſarskim ſtoli ſidel: Ceſſar Florianus dua meſiza tož. dv., Philippus pak ſama dua dny ǀ zhes nekatere meſice tož. mn. ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ zhes shteri miſize tož. mn. dopelt je meni povernel
Svetokriški
milijon -a in nepreg. štev. milijon: nekateru million im. ed. ludy je bilu pomerlu ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral en million tož. ed. peshizou ǀ vezh kakor en million tož. ed. erdezhih slatou shazan ǀ taiſta ſama vezheria je en million tož. ed., duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil, de taista je njega zhes en million tož. ed. Koshtala ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili dua milliona tož. dv. slata ſo bily sa njega dali ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu rod. mn. ſlata je bil sadubil ǀ oſſem millionou rod. mn. slata je bil shpendal ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal, de veliku milionou rod. mn. slata ſo koshtali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million rod. mn. ardezhih slatou ǀ veſſelje nebeſke taiſte isvelizhane dushe bodo vshivale nikar ſtu lejt, ali ſtutaushent, ali deſſet milion rod. mn. lejt ampak do vekoma bres vſiga konza ← nem. Million ← star. it. miglione, danes milione ‛milijon’
Svetokriški
modras -a m modras: vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka … shnable nagnuſnishi Kakor tega modraſsa rod. ed. (I/2, 19) ǀ ſtrupu teh modraſau rod. mn. pergliha (II, 337) ǀ Chriſtus taiſte hudobne Judouske Piſſarje, kateri njegove Svete djaine na hudu ſo obernili, inu ſodili je imenoval ſtrupene kazhe, inu modraſſe tož. mn. (V, 351) ← istr. rom. madrasso, star. it. madarasso ‛modras’ < lat. mataris ‛kopje’
Svetokriški
Moskovitar -ja m prebivalsko lastno ime Rus: ſe hualio Moſcovitary im. mn. s' nyh kojnikam (III, 259) ǀ kakor Moskouitery im. mn., kateri imaio leto ſapuvid (II, 313) ← star. nem. Moskowiter ‛Moskovčan, Rus’ ← it. moscovita po reki in mestu Moskva
Svetokriški
nadložen -žna prid. nadložen: de ſi lih zhlovik je taku mozhnu reuen, nadlushen im. ed. m, vbushiz ǀ kadar bi vſhe ſtar, inu nadlushin im. ed. m bil ǀ shlishish klaguvajne tega nadlushniga rod. ed. m ǀ vidi tankaj Chriſtus eniga reuniga, nadlushniga tož. ed. m ži. bolnika ǀ s'nasho nedlushno or. ed. ž naturo pokrit ǀ ſo bolni, inu nadlushni im. mn. m ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih rod. mn., inu potrebnih na semli ǀ takorshne Bug nej sagvishal, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu, ampak tem reunem, nadlushnem daj. mn., inu vboſim
Svetokriški
naposodo prisl. naposodo: KuliKain premislite poprei KaKor vashe denarje na puſsodo daste ǀ vash blishni uam n'hozhe na puſodo da ti ǀ na pusodo dajati en mirnik shita ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili njeh slato inu ſreberno poſsodo
Svetokriški
naročaj2 prisl. 1. v naročju: videm de naruzhai imaio Chriſtuſa ǀ S. Clara je naruzhei Jeſuſika imela ǀ v' to S. Bratauszhino je bil vſet Simeon mashnik kadar na ruzhej je tu S. Reshnu Tellu noſſil ǀ umerie na ruzhei S. Ioſepha ǀ njemu na prutu pride, vſa s' ognom obdana, naruzhoj je enu deteze imela ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta ǀ na ruzoi je Jeſuſika dershala 2. v naročje: je bila omedlela, inu naruzhai Chriſtusa padla ǀ lete ga ne ruzhei vſameio ǀ koku je JESUSA, na rozhei vſel ǀ MARIA Diviza, inu Sveti Joseph ſo mogli njega neſti v' tempel, ter njega Mashniku Simeonu na rozhaie poſtavit
Svetokriški
nucen -cna prid. koristen: Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen im. ed. m, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Tak strah je dobar, inu nuzin im. ed. m ǀ Nuzna im. ed. ž, inu potrebna je gvishnu ta s. molitva ǀ taista spisha Nebeſhka je bila taku nuzna im. ed. ž de te bolne je oſdravila ǀ De je taku nuznu im. ed. s S. Reshnu Telu pravizhnem bi nam mogal sprizhat Petrus Cocles ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu im. ed. s meni ſe sdi taiſtu vprashaine ǀ sa volo njegoviga nuzniga rod. ed. s pridiguajna ǀ David veliku nuzniga rod. ed. s, inu dobriga je bil Saulu sturil ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu daj. ed. m, inu vſmilenimu oblaku ǀ Kai je treba K'eni pravi, inu nuzni daj. ed. ž spuvidi ǀ raunu leta lepi, inu nuzni tož. ed. m dol. navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem ǀ Ta Sveti Mosh eno lepo, inu nuzno tož. ed. ž pridigo ym je bil ſturil ǀ lubesan je en neuſmilen Trinog, kateri zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu tož. ed. s puſtiti ǀ takorshnem danas ene lepe navke bom dal, kateri ym bodò nuzni im. mn. m ǀ moje pridige nebodo taku nuzne im. mn. ž, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ Ptolomeus je lete sapuvidi shlishal ijh je hualu inu sa dobre, nuzne tož. mn. ž, inu spodobne sposnal ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne tož. mn. ž/s, inu potrebne primer.> kraftnishi, inu nuznishi im. ed. m bo tudi moy shegin ǀ obena rejzh nej nuznishi rod. ed. ž kakor prava priaſnoſt ǀ nèj lepshi, nuznishi rod. ed. ž, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga rod. ed. s, inu zhaſtitishiga biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ nemore nuznishih rod. mn. pridih biti, kokar od te S. pokure presež.> Ta nar nuznishi im. ed. m je Bug ǀ kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi im. ed. ž, inu nar potrebnishi ǀ tu ner pravishi, inu nuznishi im. ed. s meſtu sa molituo je Zirku ǀ lete kunshti nebodem ijh vuzhil, temuzh to nar nuznishi tož. ed. ž kunsht ǀ nam je perneſel taisto shlahtno, inu nar nuznishi tož. ed. ž arznio Elixier vitæ imenovano ǀ Jeſt dershim v' mei timi ner nuzhnishi or. mn. kunshti, kunsht Bukve drukat → nuc, → nucati
Svetokriški
oče -ta m oče: nevejſte moj G. Ozhe im. ed., de S. Paulus pravi ǀ mu je bil niega hozhe im. ed. ſturil ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta rod. ed. Abrahama ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta rod. ed., inu mater vſe karkuli morio ǀ suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu daj. ed. Nebeshkimu offral ǀ Christus ijh k'ozhetu daj. ed. poshle ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti daj. ed., kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ takrat jest ozheto daj. ed. Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi serze offram ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval, pohleunu ozheta tož. ed. ſuojga sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta tož. ed. m Nebeſkiga ǀ ſvojga ozhetaje tož. ed.+ bil pustil od laKoti vmrèti ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta tož. ed. v'urat ſadene ǀ yh skusha aku ſe ſo po ozhetu mest. ed. vergli ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam or. ed. inu ſynam ǀ vener je enake nature s'Ozhetom or. ed. ǀ tudi ty hudi Ozheti im. mn. ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ kadar bi vy Ozhety im. mn., Gospodary, Mattere, Gospodinie dober exempel dali vashim otrokam, inu drushini ǀ Ah kulikain takushnih neusmilenih ozhet rod. mn., inu matter ſe najde ǀ Sveti Duh je Ozhetom daj. mn., inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom, inu Duhounom sapovedal, de ſe imaio vuzhiti od zhebel V imenovalniku se pogosteje uporablja → oča. Oblika oče se uporablja v sklopu → očenaš. Zapisi s h- imajo protetični soglasnik, prim. → hoštarija, → ogrski, → ilo.
Svetokriški
ogrski -a prid. 1. ogrski, madžarski: S. Elisabeth Vogarska im. ed. ž krajliza ǀ Vladislaus Alberta Ogerskiga rod. ed. m krajla ſyn, kumai shteri Meſſize je bil ſtar ǀ kakor je sturila Margareta Ogarskiga rod. ed. m krajla Hzhij ǀ bodo nashi yh is Ogerske rod. ed. ž deshele pregnali, inu v' Turzhio sapodili ǀ Eny pravio de je saneſſena is' Ogerske rod. ed. ž deshele, drugi pravio, de je prishla is Hrouashke deshele ǀ Kakor ſe bere od Margarite Hogerske rod. ed. ž Kerajlize ǀ poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga rod. ed. s krajlevestua ǀ Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko tož. ed. ž deshelo, ter Ogre je bil premagal ǀ v' Shpanski, Polski, Nemski, Ogerski mest. ed. ž, inu v'Hrovashki desheli 2. hunski: odgovorj Attila … Jeſt ſim Ogerski im. ed. m Krajl, Boshja shtrajfinga Zapisi z vzglasnim H- imajo protezo (prim. → hoštarija, → oče); → Oger, → ugrski.
Svetokriški
pribiti dov. pribiti: ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti nedol. na Chrish ǀ kakor ti Judouski Rabelni, kateri Chriſtusſa s' shelesnimy shebli na Chrish ſo perbili del. mn. m ǀ 20. lejt je bil ſtar kadar ſo ga na Chrish perbili del. mn. m ǀ Rabelni vaſs bodo martrali, inu na gauge perbili del. mn. m pribiti se pribiti se, zapreti se: sa mojo volo je bil na Krish perbit, sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti de ſim ſe perbila del. ed. ž v' ta Kloshter
Svetokriški
približati -am dov. približati: dokler je bil ſtar je mislil ſvojo puszhavizo k' ſtudenizu perblishat nedol. približati se približati se: hudizh ſe nej mogal perblishat nedol. ǀ katiri ſe nej ſo mogli perplishat nedol. ſo v' njega pluvali ǀ sakai ſe k' njemu neperblishash +2. ed. ǀ ſe h'Kuhini perblisha 3. ed. ǀ Maria Diviza ſe perblishe 3. ed. h' temu bolnimu Emericu ǀ kakor edn ſe h'temu S: Sacramentu prebliſha 3. ed. ǀ Velikonozhni Prasniki ſe perblishaio 3. mn. ǀ sledno minuto ſe pruti vezhnuſti perblisheio 3. mn. ǀ drugi k'oknam ſe perblishejo 3. mn. ǀ perblishaiſe vel. 2. ed. k' Altarju k' Sveti Miſi ǀ nikar ſe neperblishai +vel. 2. ed. k' Svetimu Obhailu ǀ perblishaiteſe vel. 2. mn. s' danashnimi greshniki k' vashimu lubimu Ozhetu ǀ kadar ſe je on Ieriho perblishal del. ed. m ǀ obena muha ſe nej k' njemu perblishala del. ed. ž ǀ ſe ſo perblishali del. mn. m tuisti zhaſsi od katerih je S: Paulus prerokoval
Svetokriški
pripovest -i ž 1. uganka, zagonetno vprašanje: Amaſus ſamurskimu krajlu je bil leto pripuviſt tož. ed. ſaſtavil ǀ Ieſt sdaj n'hozhem ſodit aku v' mej tima duema je modreſhi, inu reſnizhnishi leto pripuviſt tož. ed. resloshil ǀ nej ſtà meſta, inu deſhele ſi jemala, temuzh skriunuſti, inu pripuviſti tož. mn. ſta ſi ſaſtaulala 2. pregovor: Leta je ena Pripvviſt: im. ed. Kakor ſe en Hlapzhizhek navadi, taku on od tiga nepusty, kadar ſtar poſtane
Število zadetkov: 248