Fran > SSKJ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila: močno mu je stisnil roko / pri pozdravu stisniti roko v slovo
   // obdajajoč s čim narediti, da na kaj deluje sila iz več smeri: stisniti kovček z jermenom; stisniti žebelj s kleščami; stisniti roko z obvezo
   // tesno obdati: hloda sta ga stisnila, da se ni mogel rešiti / sovražnik jih je stisnil v obroč obkolil
   // ekspr. hribi tu z vseh strani stisnejo dolino
2. 2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik: stisniti otroka k sebi; stisnil je dekle na prsi; stisniti se k materi / stisnila je svoj obraz k njegovemu pritisnila
   // trdno držeč dati kam: stisniti dežnik, knjigo pod pazduho
3. 3. narediti, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: stisniti stole, vrste; stisnite se, da bo še on prisedel / stisniti škarje, vzmet
   // narediti, da je kaj tesno skupaj: stisniti ustnice, zobe
4. 4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg: raztegniti in stisniti meh / ekspr. na tem mestu se dolina stisne / novi sneg je starega stisnil
   // s stiskom, pritiskom poškodovati: kolo mu je stisnilo nogo; brezoseb. avtomobil je spredaj cel, zadaj pa ga je zelo stisnilo
5. 5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stisniti grozdje v stiskalnici; zmleti in stisniti sadje
   // s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: stisniti sok iz limone; stisniti nekaj kreme iz tube
6. 6. z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: stisniti papir v kepo; stisniti slamo v bale
7. 7. ekspr., s prislovnim določilom dati, spraviti kam, kjer je malo prostora: v dvorano so stisnili še nekaj dodatnih sedežev; stisnite kam še tega potnika; vsi so se stisnili okrog peči, v avtobus
   // naskrivaj, nahitro dati: v roko mu je stisnil nož / skrivaj mu je stisnil nekaj denarja dal
8. 8. ekspr. s silo, z vztrajnostjo priti do česa: stisnil je nekaj denarja iz staršev; stisniti kar največ iz zemlje
9. 9. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: stisnila ga je bolezen; bali so se, da jih bo stisnila lakota / spanec ga je stisnil zaspal je
10. 10. ekspr. povzročiti kje topo bolečino: v nogo ga je stisnil krč; brezoseb. pri srcu ga je stisnilo
    // brezoseb. ganiti, prizadeti: čudno me stisne, ko to berem; ob pogledu na ranjence ga je stisnilo / pri srcu me stisne, če pomislim na to
11. 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročiti, da kdo umre: stisnil ga je infarkt; jetra so ga stisnila / brezoseb.: hitro jo je stisnilo je umrla; vsak čas ga lahko stisne
12. 12. pog., v zvezi z jo oditi, zbežati: strah ga je bilo, pa jo je stisnil; stisnil jo je z zabave
    ● ekspr. dušo, srce mu je stisnil nemir začutil je nemir; pog. nekaj metrov pod vrhom ga je stisnilo je onemogel; pog. s težavo je stisnil denar za nov avtomobil ga zbral, prišel do njega; pog. komaj je stisnil še zadnji izpit naredil, opravil; ekspr. za več let je moral stisniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; pog. kakega zajca bi rad stisnil ustrelil; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. komaj je stisnil zahvalo iz sebe se zahvalil; ekspr. stisniti koga v objem objeti

stísniti se 
1. 1. prikriti se, navadno skrčen, sključen: stisniti se k tlom, za drevo; pred njihovimi pogledi se je stisnil v kot / stisnil se je pod odejo
2. 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: stisniti se iz prepolne sobe na vrt; stisniti se skozi gnečo, ograjo

stisnívši star.: poslovil se je, stisnivši mu roko; stisnivši zobe, se je pognal v vodo

stísnjen -a -o 
1. 1. deležnik od stisniti: ljudje so bili stisnjeni na majhnem prostoru; tesno stisnjen pas; stisnjena pest; trmasto stisnjene ustnice
2. 2. ki ima razmeroma majhen obseg; ozek: riba s stisnjenim telesom; stisnjena ramena
3. 3. ekspr. pretirano varčen, skop: ne bodi tako stisnjen; na starost je postal stisnjen
   ● ekspr. narediti kaj s stisnjenimi zobmi z odporom, s premagovanjem; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje
   ♦ teh. jeklenka s stisnjenim plinom; stisnjena pločevina; tisk. stisnjeni stavek brez presledkov med vrsticami; vet. stisnjen trebuh živali; prim. iztisniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

struktúrno prisl.: strukturno razlagati pojave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo
   // v različnih religijah stvarjenje sveta
   // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles: daljni svetovi; v vesolju obstajajo različni svetovi
2. 2. zemlja z vsem, kar obstaja na njej: odkrivati, spoznavati svet; to mesto je bilo takrat središče sveta / sedmo čudo sveta / pot okoli sveta
   // s prilastkom zemlja glede na dele, ki jo sestavljajo: znani in neznani svet; svet okoli Sredozemskega morja; politična delitev sveta; narisati zemljevid sveta / publ. novi svet Amerika
   // zaloge premoga na svetu; to je edini primerek na svetu
3. 3. celota vsega, kar biva, obstaja na zemlji: statično pojmovanje sveta; odnos do sveta / znanstveni pogled na svet / duhovni, predmetni, stvarni svet / naravni in nadnaravni svet
4. 4. zemlja kot življenjski prostor ljudi: prizadevati si za mir na svetu; počutil se je kot državljan sveta / prva socialistična država na svetu; glavna industrijska sila na svetu / publ. v tem delu sveta je nastalo nevarno žarišče vojne
   // tuje, daljne dežele, države: iti v svet; hoditi, potovati po svetu; biti znan doma in po svetu; dogajanje, razmere v svetu; država je začela navezovati stike s svetom; konference so se udeležili predstavniki z vsega sveta iz veliko različnih držav
   // ekspr.: široki svet; to je naše okno v svet / publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom
5. 5. del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost: onkraj prelaza se svet spremeni; izkrčiti svet; gorat, hribovit, raven, strm svet; kamnit, neobdelan, odročen, težko prehoden svet; močviren, suh svet / alpski, gorski, kraški svet; nižinski svet
   // del zemeljske površine sploh: svet med rekama je bil že zgodaj poseljen; ta košček sveta mu je najbolj ljub
   // tak del glede na lastništvo: pasli so na vaškem svetu / dobro bi bilo, če bi bilo okrog hiše malo več sveta; imajo veliko sveta zemlje, zemljišča
6. 6. s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi skupaj z vsem, kar je na njem, v njem: raziskovati jamski, podvodni svet
7. 7. s prilastkom celota bitij, stvari, pojavov v naravi, kot jo izraža prilastek: človeški svet; organski in neorganski svet; proučevati rastlinski svet rastline; ribji, živalski svet; svet ptičev
   // celota pojavov, predmetov, ki obdajajo človeka: svet barv, zvokov / najbolje se počuti v svetu glasbe
   // celota pojavov, predmetov sploh: svet idej, vrednot / bogati svet arheoloških odkritij
8. 8. s prilastkom celota pojavov duševnega življenja človeka: (človekov) čustveni, notranji svet; intimni, izkustveni, nagonski svet; podzavestni, psihični svet; abstraktni svet domišljije
   // nav. ekspr. celota pojavov, stvari, ki določajo duševno življenje osebka: moj svet je drugačen od njenega; v njem odkriva popolnoma drug, tuj svet / vsak človek je svet zase / njen svet so knjige; to je njegov pravi svet
9. 9. s prilastkom skupnost ljudi, ljudje na zemlji glede na družbeno ureditev, kulturne in socialnozgodovinske značilnosti: antični svet; kapitalistični, socialistični svet; moderni, sodobni svet / ekspr. tu se stikata dva svetova: vzhodni in zahodni / ekspr.: graditelji novega sveta; stari svet se je zrušil stara družbena ureditev
10. 10. s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi na kakem področju človekovega udejstvovanja: v trgovskem svetu se je hitro znašel; svet kulture, politike; novosti v svetu znanosti in tehnike
11. 11. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom skupina ljudi, ki jih družijo enaki, podobni interesi, enak spol, enaka starost, družbena pripadnost: mestni, salonski svet; mladi svet je bil navdušen mladi ljudje, mladina; moški, ženski svet moški, ženske
    // temu je prisluhnil ves kulturni svet; v strokovnem svetu je že znan med strokovnjaki
    // črnopolti svet v pristanišču črnci; pisatelj rad opisuje kmečki svet kmete, kmečko življenje
    // slovanski svet Slovani
12. 12. celota družbenih, ekonomskih, političnih odnosov na zemlji: spreminjati svet; bojevati se za boljši, lepši, pravičnejši svet / danes živimo v drugačnem svetu v drugačnih razmerah, okoliščinah
13. 13. nav. ekspr. ljudje, njihovo ravnanje in možnosti, ki jih ima kdo za delovanje, življenje: svet ga je razočaral; sveta ne razume več / privlačnost, vabljivost sveta
    // življenje v družbi, javno življenje: odpovedati se svetu; vrniti se v svet; pretrgati stike s svetom / zadovoljen je s seboj in s svetom
    // življenje, bivanje na zemlji sploh: na svet ga veže samo še volja; take so zakonitosti sveta
14. 14. ekspr. skupnost ljudi, ljudje, javnost: predstaviti kaj svetu; to naj ostane skrito svetu; pred svetom je ona tvoja žena / povabil jo je v mesto, da bi prišla malo med svet v javnost, v družbo
    // ljudje sploh: svet je hudoben, krut; ne veš še, kaj je svet kakšni so (lahko) ljudje
    // pog. na ulicah se je trlo sveta ljudi
    // cel, ves svet cel, ves svet že to ve; obgodrnjati cel, ves svet; pozna ves svet zelo veliko ljudi; čuti se zapuščenega od vsega sveta; hud, jezen je na ves svet; pred vsem svetom se je osramotil; z vsem svetom je sprt
    ● ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; tako se dogaja, odkar svet stoji od nekdaj; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. biti odrezan od sveta imeti onemogočen dostop do drugih področij, krajev, ne moči vzdrževati zvez z njimi; star. poslovil se je od sveta umrl je; ekspr. v tem mestu sem pogledal, prijokal na svet sem se rodil; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje; ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. pet otrok je spravila na svet rodila; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; živeti med svetom v krščanskem okolju ne v samostanu; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; evfem. spraviti koga na drugi, oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; oni svet v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti; ekspr. politika mu je tuj svet na politiko se ne razume; konec sveta ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta vsepovsod; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Beograd ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; ekspr. on je najboljši človek na svetu zelo je dober; ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; ekspr. hiše ne proda za nič, za vse na svetu nikakor ne; red vlada svet; nehvaležnost je plačilo sveta; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče doma je najbolje
    ♦ filoz. čutni svet ki ga posredujejo čutila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še so pošteni ljudje na svetu; še je sposoben čustev / države se še naprej oborožujejo; še vedno redno telovadi
2. 2. z zanikanim povedkom izraža, da se (pričakovano) dejanje ali stanje do trenutka govorjenja ne uresniči: ni še prišel; tega še nisem vedel; predstava se še ni začela; sonce še ni zašlo; tega še ni mogoče popraviti / dozdaj se še ni oglasil; kaj takega še nikoli nisem doživel, videl
   // izraža omejitev stanja, trditve do trenutka govorjenja: ni še čas za akcijo; nisi še prepozen; to še ni nobena starost; nisem še zdrav
3. 3. izraža ponovitev dejanja ali stanja: povabila jih je, naj še pridejo; zvečer se bomo še videli; še zapleši / še boš vesel, čeprav si zdaj žalosten / v medmetni rabi navdušeni gledalci so vzklikali: še, še
4. 4. izraža dopustitev dejanja ali stanja: še padla bo, če ne bo pazila; to ti bo vendarle še uspelo; še zbolel bo zaradi skrbi; s tem bodo morda še zadovoljni / kar naj gre, se bo že še kesal
   // izraža možnost uresničitve dejanja: pridelke so pred snegom še pospravili, drv pa niso pripravili; kritiko bi še prenesel, ne pa žalitev; na vlak boš še prišel, na avtobus pa ne
   // poudarja uresničljivost dejanja: vi boste to še dočakali; gotovo bo še prišel, kar počakaj
5. 5. izraža dodajanje: tam so ostali še dva meseca; prišla sta še oče in brat; igrati še dve partiji; prinesite še eno pivo; dolij še malo vode; elipt. daj mi še / še nekaj se je zgodilo; še to ti moram povedati; govori z njim še enkrat; še malo potrpite / ob koncu bi še dodal, pripomnil / dela v tovarni, poleg tega pa še študira; sama hudobija te je. Pa še nesramen si; zmerjal ga je in povrhu še pretepel / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; ali niso tudi pri vas vlomili? Še tega bi bilo treba
   // poudarja, da je navedena količina preostanek od večje količine: od tisočaka mu je ostalo še dvesto dinarjev; do cilja je imel samo še sto metrov
6. 6. izraža, da kaj ni omejeno na navedeno: še odrasli se ga bojijo; to je huda pijača še za krepkega moža / še celo z učitelji se prepira; izkoristil je vsako, še tako majhno prednost; ekspr. še tisto malo nam ne privoščijo / tam ne moreš uspeti, če si še tako prizadeven; če še tako prosiš, tega ne dovolim
   // krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: včasih še za kruh nima; zanj se še zmeni ne / še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela; pog. kaj še tega ne veš, kako ji je ime
7. 7. izraža presenetljivost česa: zjutraj je šla še v službo, zvečer je bila že mrtva; nisem vsega porabil, še ostalo mi je; nazadnje je še pametno ravnal
8. 8. poudarja navedeni čas z izključevanjem poznejšega: vse bom še danes uredil; še jutri lahko to dobite; še včeraj bi bilo mogoče / ne bodi nestrpna, še nocoj bo prišel
9. 9. v nikalnem stavku, z izrazom mere, količine izraža nedoseženost kake mere, količine: še petnajst let ni stara; še tri kilograme ne tehta / ekspr. še malo ji ni podoben sploh ji ni podoben
10. 10. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: še zadovoljen boš, če jo boš dobil; obleka je še kar dobra; na sina je še posebej ponosna; še rad bo delal; čevlji so še skoraj novi; elipt. kako pa kaj zdravje? Še kar / napad jih je zmedel, še zlasti, ker je bil ranjen tudi poveljnik
11. 11. navadno s primernikom krepi pomen primernika: pot je bila še daljša, kot smo predvidevali; bilo je še lepše; zdaj je še na slabšem kot prej; otrok se je še tesneje privil k materi / hotela se je še bolj poučiti o vsem; znal je še manj kot mi; še več bi pojedel, ko bi imel / ekspr.: ne strinjam se z njim, še več, preziram ga; osebe niso plastične, še manj pa psihološko izdelane in tudi psihološko niso izdelane
    // s presežnikom omejuje presežnik: predstava ni navdušila, še najboljša je bila glasba; ta mu je še najbolj všeč
12. 12. ekspr., navadno v zvezi s kaj izraža močno zanikanje: kaj takega niso hoteli niti slišati, kaj še verjeti; naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo
    ● ekspr. kje je še cilj cilj je daleč; ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža začudenje, nejevoljo; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve; ekspr. si naredil izpit? Še vprašaš izraža samoumevnost pritrditve; ekspr. vzemi ga, še bog če te mara izraža hvaležnost, zadovoljstvo; ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice; ekspr. ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še ne; ekspr. smem v kino? Kaj (pa) še, uči se izraža zavrnitev; ekspr. ni se izdal, v resnici pa mu je bilo še kako žal zelo; še kakšen ekspr. hišo ima, pa še kakšno zelo lepo, veliko; ekspr. tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne velike; ekspr. spomin ima, pa še kakšen zelo dober; ekspr. nima ga rad, še manj pa koga drugega tudi drugih nima rad; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. še sreča, da je prišel izraža veselje, zadovoljstvo; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. spet si vse polil. Samo še enkrat izraža grožnjo, svarilo; ekspr. imeli so dela še in še zelo veliko; ekspr. lahko bi še in še naštevali dolgo; star. če bi imel svojega konja, bi bilo že še bi za silo shajal; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni dobro; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika; terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis
2. 2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice; terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati
3. 3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev; razvoj terja odpravo družbenih nasprotij; dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi
   // nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo

terjajóč -a -e: uprli so se, terjajoč svoje pravice; terjajoč glas

térjan -a -o: terjani znesek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. lastnost česa, ki se kaže s pritiskanjem na podlago, z odporom pri dvigu: snov ima prostornino in težo; teža stvari se z oddaljenostjo od zemlje spreminja; počutila se je kakor brez teže
   // velikost te lastnosti: določiti, ugotoviti težo pošiljke s tehtanjem; kontrolirati težo živali med pitanjem; otrok ima za svojo starost pravo, preveliko, ustrezno težo; podatki o velikosti in teži / zelo pazi na svojo težo da ima ustrezno težo; živina izgublja težo, neprav. na teži hujša, postaja lažja
   // kovčka zaradi teže ni mogel premakniti / bruto teža skupna teža blaga in embalaže; čista ali neto teža v katero ni všteta teža embalaže
   // pritisk na kaj zaradi te lastnosti: junca sta začutila težo jarma; veje so se pripogibale pod težo plodov; prenesti težo telesa na eno nogo / z vso težo se je naslonil nanj
   // kar zaradi te lastnosti pritiska na kaj: drevo ni moglo nositi teže, in se je zlomilo; pazil je, da je bilo največ teže na zadnjem delu čolna; pren. ni zmogel teže, ki mu jo je naložilo življenje
2. 2. neprijeten telesni ali duševni občutek kot ob veliki obremenitvi: noge mu je hromila čudna teža / v želodcu je čutil težo / ni se mogel znebiti teže zaradi zločina občutka krivde, odgovornosti
3. 3. težavnost: na dohodek vpliva teža dela; teža vzpona na goro / močno občuti težo učiteljskega poklica / lajšati komu težo življenja / teža molka, samote neprijetnost, mučnost
   // z oslabljenim pomenom, s prilastkom poudarja pomen, kot ga izraža prilastek: teža skrbi mu drsi z ramen; nositi vso težo odgovornosti za negativne posledice vso odgovornost
4. 4. velikost, stopnja zlasti glede na posledice: ugotoviti težo poškodbe / teža postopka, žalitve / opozoriti na težo problema pomembnost, velikost; ekspr. rada ga ima z vso težo svoje ljubezni močjo, silovitostjo
5. 5. največji, najpomembnejši del dela, odgovornosti, skrbi pri čem: na četo je padla teža napada; glavni igralec nosi vso težo uprizoritve / teža festivala je na klasični glasbi težišče; prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve odgovornost zanjo
6. 6. publ. vrednost, tehtnost: njegove ugotovitve nimajo teže; ti podatki dajejo publikaciji težo; taki dokazi so brez teže / pripisovati, prisojati čemu preveliko težo pomen; prizadevajo si, da bi dobili primerno težo v mednarodni politiki ugled, veljavo; njegov zagovor ni vzdržal teže dokazov prepričljivosti, trdnosti
7. 7. zastar. težava: pozabiti na reve in teže / s težo je skočil čez plot
   ● ekspr. ne čuti več teže telesa telesne težave ga ne obremenjujejo več; publ. politik v njem je dobival vse večjo težo vedno več se je ukvarjal s politiko; nositi glavno težo dela opravljati največji, najtežji del dela; nesreča ji z vso težo leži na duši jo močno prizadeva; z vso težo je padel na tla z močnim udarcem, sunkom; evfem. rešil se je zemeljske teže umrl je; ekspr. nase je vzel težo njegovega dejanja prevzel je odgovornost, krivdo zanj; ekspr. vreči težo dneva z ramen prenehati misliti na težave v preteklem dnevu; publ. pod težo razmer je moral zapustiti domovino zaradi razmer; bibl. dovolj je dnevu lastna teža vsak dan prinaša toliko skrbi, težav, da se človek ne sme obremenjevati še s skrbmi za prihodnost
   ♦ agr. hektolitrska teža žita teža stotih litrov žita; klavna teža teža zaklane živali; živa teža teža žive živali; fiz. teža sila, s katero zemlja privlači telo; specifična teža teža 1 m3 snovi; grad. koristna teža ki jo nosilni gradbeni element lahko nosi poleg stalne teže; jur. teža kaznivega dejanja; kem. atomska teža atomska masa; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; dopustna skupna teža vozila teža, ki jo tehnično zmore vozilo; žel. adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
   // kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
   ● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. 2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. 3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
   // ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. 4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
   ♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; lingv. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: razgrnil je odejo po tleh in se ulegel; zaspi takoj, ko se uleže; uleči se na posteljo, v travo; uleči se na bok, hrbet, trebuh / konj se je ulegel vznak
   // namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: ulegel se je k popoldanskemu počitku; po kosilu se navadno uleže za kako uro; brez skrbi se ulezi, te bom že pravočasno zbudila
2. 2. redko, s prislovnim določilom namestiti se, razprostreti se na površini; leči: prah se je ulegel na pohištvo / gošča se je ulegla na dno usedla
   // mrak se je zgodaj ulegel na polja / ta misel se mu je kot mora ulegla na dušo
3. 3. zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: kupi listja, sena so se ulegli; sneg se je že toliko ulegel, da je primeren za smuko
4. 4. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: matica, prečka se je lepo ulegla v vdolbino
   ● čevlji se uležejo po nogi po obliki, velikosti prilagodijo nogi; ekspr. starost se je ulegla nanj postaral se je, ostarel je; vznes. ulegel se je k večnemu počitku umrl je; ekspr. prijazen fant se mu je takoj ulegel v srce mu je postal všeč, se mu je priljubil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umiriti gugalnico, nihalo
   // narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj: umiriti tek kolesa / umiriti dihanje
2. 2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren: znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest
3. 3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti: umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike
4. 4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: branje ga umiri; njen smeh ga je umiril; ekspr. pesem ji je umirila srce
   // povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila

umiríti se 
1. 1. prenehati se gibati, premikati: veja se zamaje in spet umiri; voda se je počasi umirila / razburkano morje se je umirilo; po nevihti se je ozračje umirilo / ekspr. mlinsko kolo se je umirilo je obstalo, se ustavilo; nekaj časa mu je srce močno razbijalo, nato pa se je umirilo začelo normalno biti
   // ekspr. prenehati se hitro, zelo spreminjati: cene so se končno umirile
2. 2. postati miren: otrok se je umiril in zaspal; dolgo časa se ni mogel umiriti / z leti se je umiril / njihovo družinsko življenje se je umirilo / proti jutru se kavarna umiri / položaj na fronti se še ni umiril
3. 3. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup se je umiril / nagon se mu je že umiril / spori med njimi so se umirili prenehali

umírjen -a -o 
1. 1. deležnik od umiriti: umirjeni koraki; umirjeno dihanje; umirjeno morje
2. 2. ki svojih čustev ne izraža silovito: umirjen človek; bila je umirjena ženska
3. 3. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: umirjena skladba / umirjene oblike
4. 4. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: umirjene barve / umirjena lepota; prisl.: umirjeno hoditi; na starost je živel zelo umirjeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

úmsko prisl.: umsko dojeti, utemeljiti; umsko nadpovprečen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. dati, vstaviti v okvir: uokviriti sliko / uokviriti oglas v časopisu
2. 2. knjiž. obdati, obkrožiti: uokviriti vrt z živo mejo / na starost so ji gube uokvirile oči
3. 3. knjiž. omejiti, določiti: uokviriti dramsko dogajanje / uokviriti pogoje

uokvírjen -a -o: uokvirjeni članki v časopisu; z zlatim okvirjem uokvirjeno ogledalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

utrgávati si pritrgovati si: na starost si je utrgaval pri vseh stvareh
● ekspr. utrgavati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. jur. kdor ima pravico užitka: užitkar gozda, hiše
2. 2. nar. preužitkar: na starost je bil užitkar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. del dneva ob sončnem zahodu: bil je že večer, ko so se vrnili; do večera je prenehalo deževati; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; pride proti večeru, na večer, redko pod večer; ekspr. popoldne se nagiba v večer; ob večerih je doma; dolgi zimski večeri; hladen večer / božični ali sveti večer v krščanstvu večer pred božičem; kresni večer večer pred 24. junijem; Silvestrov ali silvestrski večer zadnji večer v letu
   // preživeti večer doma; ves večer je samo govoril in kadil / kot pozdrav dober večer
2. 2. s prilastkom prireditev, predstava v tem delu dneva: pesniki so pripravili bralni večer; debatni, diskusijski večer; literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; večer sodobne glasbe, poezije / žarg. večeri v operi so razprodani večerne predstave; spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj spoznajo
3. 3. ekspr., s prilastkom obdobje upadanja moči: vse doživi svoj večer / večer življenja je preživel na deželi starost
   ● knjiž. večer se je nižal večerilo se je; zastar. okna so obrnjena proti večeru proti zahodu; preg. ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera vsaka stvar se kdaj konča; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

1. 1. ki dosega visoko stopnjo
   1. a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda
   2. b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
   3. c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev
      // število a je večje od b
   4. č) glede na dolžino: dela velike korake / kamen v velikem loku zleti v vodo
   5. d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko
   6. e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga
   7. f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik
   8. g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven
   9. h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča
   10. i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija
   11. j) glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik
2. 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina
   ● star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju

velíki -a -o sam., nar.  véliki: zgodilo se je nekaj velikega; eni kradejo po malem, drugi po velikem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. več, večji, veliki, veliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.