Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prisloníti -slónim stil. -ím dov., prislônil stil. prislónil (ī ọ́, í)
dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: prisloniti kolo k ograji, ob drevo; prisloniti lestev na zid; odprla je skrinjo in prislonila pokrov ob steno; prislonil se je k drevesu
// dati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: prislonil je puško k licu, rami, pomeril in sprožil / skloni se k njej in prisloni svoj obraz k njenemu; prislonil je uho k slušalki / prisloniti omaro k steni postaviti jo zelo blizu stene; ekspr. prisloniti hišo ob pobočje postaviti jo ob pobočju
● star. prislonil mu je klofuto dal mu je klofuto; ekspr. vrata je le prislonil priprl; ekspr. k temu prizoru je prislonil še dva druga dodal mu je
    prisloníti se knjiž.
    nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: po moževi smrti se je prislonila k teti / v mesto je hodila peš ali pa se je prislonila na kak voz
    prislónjen -a -o:
    k zidu prislonjena deska
SSKJ²
pristáviti -im dov. (á ȃ)
1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal
2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo
3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal
4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal
    pristávljen -a -o:
    pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena
SSKJ²
pristének -nka m (ẹ̑)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: posteljo ima v pristenku
// manjši stranski prostor kot del večjega prostora; niša: pristenek je ločevala zavesa; v pristenku je stala miza s stoli
SSKJ²
pristénski -a -o prid. (ẹ́)
ki je, se nahaja pri steni: sedela sta na pristenski klopi; pristenska stranica mize
SSKJ²
ptíčnica -e ž (ȋ)
ptičja kletka: v ptičnici na steni je pel kanarček
// tej podobna kletka za lovljenje ptičev: nastaviti ptičnico
SSKJ²
rávsati -am nedov. (ȃ)
zastar. praskati, potegovati: ne ravsaj z žebljem po steni / ko se je plazil skozi grmovje, mu je trnje ravsalo roke in obraz
    rávsati se ekspr.
    spopadati se, tepsti se, zlasti s kremplji, zobmi: pes in mačka se spet ravsata; petelini se kavsajo in ravsajo / otroka se ravsata za igrače / ravsati se za dediščino grdo se prepirati
SSKJ²
ràz1 ráza m (ȁ á)
alp. skalnat greben v steni: preplezati raz; severni raz Mojstrovke
SSKJ²
razčlémba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od razčleniti: razčlemba kaže, potrjuje; kritična, podrobna razčlemba; slogovna razčlemba; razčlemba pesmi, podatkov / v razčlembi so navedeni tudi statistični podatki
♦ alp. razpoka, izboklina v steni
SSKJ²
razlésti se -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z lezenjem prenehati biti skupaj, na enem mestu: mravlje so se razlezle / razlesti se na vse strani
// z lezenjem priti na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezle po njivi / vojaki so se previdno razlezli po grapah; pren. po nebu so se razlezli temni oblaki
2. počasi tekoč, polzeč se razširiti po površini: polita barva se razleze po papirju; raztopljeno maslo se razleze po ponvi / premehko testo se med peko razleze / madež se je razlezel po vsej steni
// nav. ekspr. razširiti se sploh: prijetna toplota se razleze po sobi / utrujenost se mu je razlezla po telesu / po hiši se je razlezel prijeten vonj
● pog. blago se je razlezlo je postalo tanjše, se je na več mestih raztrgalo; ekspr. lica so se mu razlezla od zadovoljstva poteze na obrazu so pokazale, da je zadovoljen; ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je; ekspr. staro zidovje se je sčasoma čisto razlezlo je razpadlo; pog. od preobilne hrane se je kar razlezel je postal zelo debel
    razlézel -zla -o:
    razlezlo testo
    razlézen -a -o:
    dežne kaplje, razlezene po steklu; megla, razlezena po dolini
SSKJ²
razobésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
obesiti na več krajev, mest: razobesiti letake, vabila; razobesiti slike po steni; razobesiti zastave / razobesiti perilo obesiti
    razobéšen -a -o:
    po mestu so razobešene zastave
SSKJ²
razpórek -rka m (ọ̑)
podolžna odprtina na oblačilu za lažje oblačenje, gibanje: narediti razporke na rokavih; zapenjati razporek z gumbi; razporek za zadrgo; hlače brez razporka; krilo z razporkom ob strani
// podolžna odprtina kje sploh: na zavesi se je naredil razporek; zamašiti razporke v steni razpoke, špranje / ekspr. skozi razporek med oblaki je posijalo sonce
♦ fot. razmik zavesic pri (zavesnem) zaklopu
SSKJ²
risaríja -e ž (ȋ)
ekspr. risba: krasiti začetne črke z risarijami; nespodobna risarija na steni / na tehniških šolah je veliko risarije risanja
SSKJ²
rísati ríšem nedov. (ȋ)
1. s črtami upodabljati: zna risati in slikati; risati hišo, obraz, pokrajino; risati na papir, v glino; risati s svinčnikom / dov. večkrat je risal Tita narisal / pog. rad riše otroke slika, upodablja / risati po fotografiji, po naravi
♦ um. risati s kredo
// s črtami delati: risati diagram, zemljevid; risati razpredelnice z ravnilom; risati na zemljevidu smer poti / s prstom risati po pesku delati črte / risati s prosto roko
2. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: letala rišejo bele črte na nebo; sonce riše na steno svetle proge; drevesa so risala dolge sence; kri riše po tlaku krvavo sled / skrb mu riše gube na mlado čelo
3. knjiž. opisovati, prikazovati: risati zgodovinsko obdobje; prepričljivo riše ženske like / domišljija mu je risala lepšo prihodnost
● ekspr. jastreb je risal kroge letal v krogih; nar. gorenjsko skupaj sva (jo) risala tja šla, hodila
    rísati se ekspr.
    kazati se v obrisih: skozi obleko se je risalo njeno telo; na obzorju so se risali gorski vrhovi; pohištvo se je risalo v mraku
    // pojavljati se, biti na podlagi: čudne sence so se risale po steni / sončni žarek se mu je v svetli črti risal čez obraz / zaničljive poteze so se mu risale okrog ust
    // biti viden, kazati se: nasmeh se mu je risal na obrazu; groza, pobitost, strah se mu riše v očeh
    rišóč -a -e:
    otrok ga je poslušal, naprej rišoč po pesku; na obzorju rišoči se obrisi mesta; rišoča deklica
    rísan -a -o:
    risani portreti; jasno risani značaji / risani film film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja; ustvarjanje, katerega izrazna oblika so risani filmi
    ●     risana puškina cev cev, ki ima znotraj spiralaste žlebove; star. risana puška risanica
SSKJ²
robícelj -clja tudi -na [robicəlj] m (í)
nar. robič, izboklina: doseči robicelj v skalnati steni / travniki so bili neravni, polni robicljev
// grič, vzpetina: na vsak robicelj se je povzpel
SSKJ²
samóstra -e ž (ọ̑)
1. knjiž. samostrel: na steni so visele samostre; stražar s samostro na rami
2. nar. past za polhe s sprožilno vzmetjo: nastaviti samostro
SSKJ²
silhuéta -e ž (ẹ̑)
1. temna, v obrisih vidna postava, stvar: silhueta dekleta pri oknu / temne silhuete dreves, gor; pren. njegovi junaki niso polnokrvno prikazani, so le silhuete
// ekspr. značilen obris: mesto izgublja svojo nekdanjo silhueto
2. um. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, ki prikazuje zlasti portret ali figuro v profilu: izrezovati silhuete / na steni visi nekaj silhuet
♦ šport. streljanje na silhueto streljanje s pištolo na tarčo v obliki poenostavljene človeške figure z desetimi ovalnimi krogi
SSKJ²
sitotísk -a m (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito: dobro obvladuje sitotisk; uporaba sitotiska / sitotisk na blago
// odtis v tej tehniki: na steni so viseli akvareli in sitotiski
SSKJ²
skálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris
    skálno prisl.:
    bil je skalno trden, odločen
SSKJ²
sklédnik -a m (ẹ̑)
etn. kos pohištva zlasti v kmečki hiši za shranjevanje skled: na steni sta visela sklednik in žličnik; jemati sklede iz sklednika
SSKJ²
skônčen -čna -o prid. (ó)
ki je, se nahaja na koncu: skončna deska; skončna stopnica je slabo pribita / skončna okna na stranski steni
Število zadetkov: 181