Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]
    2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo] ETIMOLOGIJA: ↑vanilija
Celotno geslo eSSKJ
vaníljev vaníljeva vaníljevo; in vanílijev pridevnik [vaníljeu̯ vaníljeva vaníljevo] ETIMOLOGIJA: ↑vanilja
Celotno geslo eSSKJ
vaníljin vaníljina vaníljino; in vanílijin pridevnik [vaníljin] ETIMOLOGIJA: ↑vanilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čèp2 čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é)
1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči
2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
SSKJ²
čêpek -pka m (ē)
manjšalnica od čep: zabiti čepek v sodček / odrezati trtno mladiko prav na kratko, na čepek
♦ nav. mn., anat. betičasta vidna čutnica, občutljiva zlasti za barve; med. gnojni stržen v mandeljnih
SSKJ²
iztísniti -em dov. (í ȋ)
1. s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: iztisniti sok iz limone; iztisniti stržen iz tura; odprl je tubo in iztisnil nekaj barve na paleto / iztisniti med iz satja / iztisniti zrak iz meha
// s stiskanjem, pritiskanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine, vsebine: iztisniti limono
2. ekspr., z glagolskim samostalnikom s silo, vztrajnostjo doseči, da kdo kaj naredi, pove: iztisniti obljubo, priznanje od koga / trudili so se, da bi iztisnili kaj iz njega, pa je molčal
3. ekspr. s silo, vztrajnostjo priti do česa: od domačih je iztisnil precej denarja; iz kupca je hotel iztisniti čim več / iztisniti iz zemlje čim večji pridelek
4. ekspr. s težavo reči, povedati: nekaj nerazumljivega je iztisnil; pa naj bo, je iztisnil
● ekspr. jeza ji je iztisnila solze od jeze je (za)jokala; ekspr. niti besede ni mogel iztisniti (iz grla) ni mogel spregovoriti; knjiž., ekspr. v pesem je iztisnil vso narodovo bolečino izrazil jo je v pesmi
    iztísnjen -a -o:
    iztisnjen sok; iztisnjena limona; 
prim. stisniti
SSKJ²
iztláčiti -im, in iztlačíti in iztláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
star. iztisniti: iztlačiti stržen iz tura / iztlačiti denar iz koga
SSKJ²
sŕž -í tudi -i ž (ȓ) knjiž.
1. navadno s prilastkom bistvo, jedro: delo je srž njegovega življenja; prodreti v srž problema / v srži je ostal romantik
2. zastar. stržen, sredica: delati kroglice iz bezgove srži
SSKJ²
stržén -a m (ẹ̑)
1. notranji, osrednji del stebla, debla: izrezati stržen; bezgov stržen; stržen koruze, vrtnice; stržen in skorja
2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora: iztisniti, potegniti stržen iz tvora / gnojni stržen
3. knjiž. jedro, bistvo: stržen pripovedi, problema / idejni, miselni stržen
4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši: stržen reke / vodni stržen
♦ anat. lasni stržen osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. stržen oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s strženom strženska elektroda
SSKJ²
stržénast -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima stržen: strženasto steblo
♦ les. strženasta razpoka strženova razpoka
SSKJ²
stržénov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na stržen: strženov obseg
♦ les. strženovi trakovi, žarki trakovi, žarki, ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; strženova razpoka razpoka, ki poteka radialno iz stržena debla
SSKJ²
stržénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na stržen: strženski del stebla / strženski problem
♦ les. strženski trakovi, žarki strženovi trakovi, žarki; teh. strženska elektroda elektroda, polnjena z mineralnimi snovmi
SSKJ²
svŕž -í ž (ȓ)
zastar. stržen, sredica: bezgova svrž
● zastar. s svrži se je usul sneg z veje

Slovenski pravopis

Pravopis
stržén -a m (ẹ̑) bezgov ~; neobč. ~ pripovedi jedro, bistvo

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
čêpek -pka m
med. gnojni stržen v mandeljnihpojmovnik
SINONIMI:
med. čep2
GLEJ ŠE SINONIM: čep2
Celotno geslo Sinonimni
stržén -a m
notranji, osrednji del stebla, deblapojmovnik
SINONIMI:
zastar. srž, zastar. svrž
GLEJ ŠE SINONIM: bistvo

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
bezȅg -zgȁ m
Celotno geslo Etimološki
íva -e ž
Celotno geslo Etimološki
mọ̑zeg -zga m
Število zadetkov: 40