balustráden -dna -o (ȃ)
pridevnik od balustrada: balustradna strešica
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
č -- in -ja [čə̀ čə̀ja in čé čêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana; dva č-ja
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č
♦ jezikosl. deležnik na -č
četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana; dva č-ja
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č
♦ jezikosl. deležnik na -č
- č -- kot imenovalni prilastek
četrti po vrsti: odločba pod točko č
Kamnarstvo
Kamnarstvo
Jezikovna
Ime za deklico »Renee«
Zanima me, če je v slovenščini pravilen zapis imena za deklico Renee ali Renée oz oba in pa kako se ime pravilno sklanja. Koliko oseb zenskega spola z tem imenom ze v Sloveniji?
Kamnarstvo
Jezikovna
Katera od manjšalnic je primernejša: »slikica« ali »sličica«
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
SSKJ²
nadzídek -dka m (ȋ)
1. zgoraj dodan del zidu, zlasti za okras: plezati na nadzidke; grad z zobčastimi nadzidki
2. izboklina na zidu; strešica, polička: golobi so posedali na nadzidkih; vrata z nadzidkom v slogu Ludovika XIV.; pren., ekspr. modre oči pod nadzidkom tankih obrvi
3. pozneje dograjen zgornji del stavbe: z nadzidkom bi pridobil precej prostora
1. zgoraj dodan del zidu, zlasti za okras: plezati na nadzidke; grad z zobčastimi nadzidki
2. izboklina na zidu; strešica, polička: golobi so posedali na nadzidkih; vrata z nadzidkom v slogu Ludovika XIV.; pren., ekspr. modre oči pod nadzidkom tankih obrvi
3. pozneje dograjen zgornji del stavbe: z nadzidkom bi pridobil precej prostora
Pleteršnik
SSKJ²
napúšč -a m (ȗ)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč
2. knjiž. strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč
2. knjiž. strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni
Jezikovna
Premični naglas pri spreganju glagolov
Zanima me premikanje naglasa v velelniku nekaterih glagolov. Pogosto se pojavlja zapis, ki je na primer pri besedi reči: rêci, recíte.
Prosim, če mi lahko razložite, kako je potem v ostalih osebah in številih. Ali bo naglas ostal na e (strešica) ali bo na i (ostrivec)? Vprašam za dvojino: reciva, recita in množino: recimo.
Celotno geslo
Sinonimni
stréha -e ž
1.
del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami
SINONIMI:
2.
kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: dom
GLEJ ŠE: dvokapnica, enokapnica, enokapnica, štirikapnica, avtomobil, dograditi, doma1, domov, domov, pojesti, vinjen
GLEJ ŠE: dvokapnica, enokapnica, enokapnica, štirikapnica, avtomobil, dograditi, doma1, domov, domov, pojesti, vinjen
Celotno geslo
Etimološki
strẹ́ha -e ž
SSKJ²
stréšica -e ž (ẹ́)
1. manjšalnica od streha: strešica nad vhodnimi vrati; lesena, steklena strešica
2. jezikosl. grafično znamenje
a) kot sestavina nekaterih črk: napisati manjkajoče strešice; strešica na č, š
b) za široki dolgi naglašeni samoglasnik: zaznamovati s strešico; strešica, krativec in ostrivec
1. manjšalnica od streha: strešica nad vhodnimi vrati; lesena, steklena strešica
2. jezikosl. grafično znamenje
a) kot sestavina nekaterih črk: napisati manjkajoče strešice; strešica na č, š
b) za široki dolgi naglašeni samoglasnik: zaznamovati s strešico; strešica, krativec in ostrivec
Pravopis
stréšica -e ž (ẹ́) manjš. ~ nad vrati; ~ na č; jezikosl. |naglasno znamenje za široka dolga e, o ‹ê, ô›|
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
strẹ́šica, f. dem. streha; 1) ein kleines Dach, das Dächlein; — das Zeichen ^ in der slov. Schrift; — 2) s. božja, eine Art Ruhrkraut (gnaphalium), C., Z., Medv. (Rok.).
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
šôtor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó)
1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranico
● ekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice
// temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej
2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet
1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranico
● ekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice
// temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej
2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet
Jezikovna
Zapisovanje tujih zemljepisnih imen z ločevalnimi znamenji
Zanima e, ali ohranjamo naglasna znamenja pri zapisu francoskih toponimov Nouméa in Ouvéa in kako je z zapisom pridevniške oblike: nouméjski ali noumejski? Naglasa sta slovenščini s stališča izgovora popolnoma odveč, v francoščini pa sta nujna, sicer se -e ne bi izgovoril.
Število zadetkov: 20
Dostopnost