Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
ganiméd -a (ẹ̑) knjiž., ekspr. mlad, lep strežnik, točaj: stregla sta dva livrirana ganimeda
SSKJ
láva2 -e ž (ā) 
  1. 1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava
  2. 2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
SSKJ
ministránt in ministrànt -ánta m, im. mn. tudi ministrántje (ā á; ȁ á) v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik: ministrant je pozvonil, maša se je začela; duhovnik in ministranti
SSKJ
oblíti -líjem dov. (í) 
  1. 1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet, razočaran
    // obliti torto s čokoladno kremo / strežnik je zdravniku oblil roke
  2. 2. priti v dotik s čim in steči, odteči po njegovi površini: oblil me je curek mrzle vode; morski val je spet oblil kopalca na skali; pren. jutranja svetloba je oblila gozd
  3. 3. ekspr. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt, zona ga je oblila (po hrbtu); obraz mu je oblil mrzel pot / rdečica jo je oblila zardela je; ob pogledu na mrtvega so ga oblile solze je začel jokati
    // udaril ga je po glavi, da ga je oblila kri
  4. 4. knjiž., ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: obliti koga s svojo naklonjenostjo / obliti koga s sramoto osramotiti ga
    oblít -a -o: gozd, oblit od mesečine; s krvjo oblit človek
SSKJ
podlóžek -žka (ọ̑) 
  1. 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku
    // kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek
    // knjiž., redko pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku
  2. 2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek
  3. 3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav
    ♦ 
    obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer
SSKJ
postréžnik -a (ẹ̑star.  
  1. 1. služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: postrežnik mu je prinesel zajtrk v sobo
  2. 2. (bolniški) strežnik: postrežniki so prinesli bolnikom kosilo
SSKJ
strežáj -a (ȃ) 
  1. 1. kdor streže gostom, navadno nepoklicno: na svatbi je streglo deset strežajev
  2. 2. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: naročiti, pozvoniti strežaju
SSKJ
strežè -éta (ȅ ẹ́) star. strežnik, navadno majhen, droben: streže mu je prinesel časopis
SSKJ
stréžnik -a (ẹ̑) 
  1. 1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik
  2. 2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik
  3. 3. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki
  4. 4. v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki
Število zadetkov: 9