Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
strẹlȋvọ, n. die Munition, das Schießmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
Celotno geslo Etimološki
streljáti strẹ́ljam nedov.
Celotno geslo eSSKJ
šíbra šíbre samostalnik ženskega spola [šíbra]
    navadno v množini kroglica, zlasti iz svinca, kot polnilo za nekatere vrste nabojev
ETIMOLOGIJA: prvotneje ‛skrilavec, kamena iver’, prevzeto iz srvnem. schiver - več ...
Celotno geslo eSSKJ
šíbrenica šíbrenice samostalnik ženskega spola [šíbrenica]
    1. puška, pri kateri se kot strelivo uporabljajo šibre; SINONIMI: šibrovka
ETIMOLOGIJA: ↑šibra
Celotno geslo eSSKJ
šíbrovka šíbrovke samostalnik ženskega spola [šíbrou̯ka]
    1. puška, pri kateri se kot strelivo uporabljajo šibre; SINONIMI: šibrenica
ETIMOLOGIJA: ↑šibra
Celotno geslo eSSKJ
topôvski topôvska topôvsko pridevnik [topôu̯ski]
    2. ekspresivno močen, silovit
FRAZEOLOGIJA: topovska hrana
ETIMOLOGIJA: ↑top
SSKJ²
trošíti in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ī ọ́; ọ́)
delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati
● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; ekspr. preveč troši samega sebe izčrpava
Pravopis
trošíti in tróšiti -im in tróšiti -im nedov. tróši -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; tróšil -íla in -il -ila, tróšit, tróšen -a; tróšenje; (tróšit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; ọ́) kaj ~ denar, strelivo → porabljati; publ.: ~ moči porabljati, izgubljati; Avto veliko ~i porablja veliko goriva
Celotno geslo eSSKJ
urán urána samostalnik moškega spola [urán]
    1. težka radioaktivna kovina sive barve, kemijski element; simbol: U
      1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
STALNE ZVEZE: obogateni uran, oplemeniteni uran, osiromašeni uran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Uran iz nlat. uranium, po planetu Uran - več ...
SSKJ²
velíkokalíbrski -a -o prid. (í-í)
šport., voj. ki ima v svoji vrsti največji kaliber: velikokalibrski top / velikokalibrsko strelivo
Jezikovna
Zapis besed »glodalec« in »hranivo«

Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.

Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.

Število zadetkov: 31