Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Planinstvo
abalákovovo sidríšče -ega -a s
Smučanje
blóške smučí -ih -í ž
Planinstvo
bóčno varovánje -ega -a s
cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín]
    1. manjšemu krampu podoben gorniški pripomoček za vzpenjanje in spuščanje po strmem zasneženem, ledenem terenu
    2. gozdarsko orodje s konico za premikanje hlodov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...
cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər]
    1. glavni del batnega stroja v obliki valja
    2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
    3. valj
      3.1. kar po obliki spominja na valj
    4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
Geografija
délci méšane širíne -ev -- -- m
deréza deréze samostalnik ženskega spola [deréza]
    navadno v množini pripomoček z ostrimi konicami, ki se pritrdi na čevelj, za hojo po zasneženem, poledenelem terenu
STALNE ZVEZE: avtomatska dereza
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. deréza, dèreza ‛rastlina Peucedanum’, nar. rus. derezá ‛stepska rastlina z močnimi trni’ iz pslov. *dereza ‛trnasta rastlina, trnje; nekaj takšnega, kar trga’, verjetno iz *dьrati ‛trgati’ - več ...
Planinstvo
deréza -e ž
SSKJ²
dŕča -e ž (ŕ)
plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino: spuščati hlode po drčah; še dolgo po neurju se je kotalilo kamenje po drči; pot so nadaljevali kar po drči
// teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: lesena drča; transportne drče
♦ 
gozd. žična drča žičnica z eno vrvjo, po kateri drsi tovor zaradi lastne teže; navt. drča (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje; sanišče
Celotno geslo Sinonimni
dŕča -e ž
1.
plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolinopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. polza, nar. riža
2.
umetno narejeni nepremični ali premični žleb za spuščanje ali spravljanje materialapojmovnik
SINONIMI:
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik žična drča
GLEJ ŠE SINONIM: sanišče
SSKJ²
dŕsen -sna -o tudi prid. ()
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem območju
2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati
♦ 
aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva
    drsnó prisl., v povedni rabi:
    zjutraj je bilo zelo drsno
Planinstvo
dvójna zapéstna zánka cepína -e -e -e -- ž
Planinstvo
ênodélna deréza -e -e ž
Kamnarstvo
ênokápnica -e ž
Pleteršnik
goməzẹ́ti,* -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.-C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.
grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa]
    1. jarek na strmem pobočju, ki ga navadno oblikuje voda
    2. manjša ozka dolina s strmimi pobočji
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej graben - več ...
SSKJ²
gróbljast -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu
hávba hávbe samostalnik ženskega spola [háu̯ba]
    1. neformalno del avtomobila, pritrjen na karoserijo, ki pokriva motor ali prtljažni prostor
    2. neformalno večjemu pokrivalu podobna električna priprava za sušenje las
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
Smučanje
hítro vijúganje z zadrževánjem hitrósti -ega -a -- -- -- s
Celotno geslo Vezljivostni G
hrôpsti hrôpem nedovršni glagol, tvorni (procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, pis kaj oče glasove
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.
Število zadetkov: 118