Zadetki iskanja
Vorenc
posušen del., F8, aridus, ſuh, poſuſhen; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; exiccatus, -a, -um, poſuſhen; exsuccus, et exuccus, poſuſhen, cilú ſuh; exuccus, terdú poſuſhen, cilú do konza ſuh; inarefactus, -a, -um, cilú poſuſhen, inu ſúh; siccatus, -a, -um, poſuſhen; torridus, -a, -um, ſúh, poſuſhen
SSKJ²
potíti se -ím se nedov. (ī í)
1. izločati pot, znoj: po vsem telesu se je potil; vso noč se je potil; debeli ljudje se bolj potijo kot suhi / noge, roke se mu potijo
2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: pred dežjem se kamen poti; stene v kuhinji se potijo / siri se potijo
3. ekspr. truditi se, prizadevati si: vem, zakaj se potim; pehajo in potijo se za kruh noč in dan; ob delavnikih se poti na polju ali v vinogradu dela / dijak se poti nad nalogo
● ekspr. mi smo na Gorenjskem, oni se pa potijo v mestu živijo v vročini; ekspr. dve uri sem se potil navkreber hodil
1. izločati pot, znoj: po vsem telesu se je potil; vso noč se je potil; debeli ljudje se bolj potijo kot suhi / noge, roke se mu potijo
2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: pred dežjem se kamen poti; stene v kuhinji se potijo / siri se potijo
3. ekspr. truditi se, prizadevati si: vem, zakaj se potim; pehajo in potijo se za kruh noč in dan; ob delavnikih se poti na polju ali v vinogradu dela / dijak se poti nad nalogo
● ekspr. mi smo na Gorenjskem, oni se pa potijo v mestu živijo v vročini; ekspr. dve uri sem se potil navkreber hodil
- potíti ekspr., z notranjim predmetom
izločati pot, znoj: večkrat sem tako hladen pot potil
● ekspr. ves dan že poti pot v kuhinji se muči s pripravljanjem jedi; ekspr. pri tem delu je potil krvavi pot zelo se je trudil, trpel; ekspr. ta sadež poti sladkor izloča
- potèč se -éča -e:
sopeč in poteč se sta prestavljala pohištvo; od napora poteči se delavci
SSKJ²
práh -ú in -a m (ȃ)
1. zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh: prah se nabira na pohištvu; prah se poleže, useda; brisati prah z omare; vozila dvigajo prah; iztepsti prah iz odeje; debela plast prahu / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu / cestni prah ki nastaja na netlakovanih cestah; krpa za prah
// kar je temu podobno: zdrobiti kamenje v prah; ekspr. oblak snežnega prahu / cvetni prah več pelodnih zrn, pelodna zrna
2. navadno s prilastkom izdelek iz določene snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: arzenikov, grafitni prah; predelovati premogov prah; jajca v prahu posušena in drobno zmleta; mleko v prahu
● ekspr. to delo je že prekril prah je že pozabljeno; ekspr. to je dvignilo mnogo prahu povzročilo je razburjanje, govorice; ekspr. njegovi načrti so se sesuli v prah niso uspeli; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; star. strelni prah smodnik; ekspr. jezen sem nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo; bibl. otresti prah s čevljev in zapustiti kak kraj pretrgati vse zveze z njim
♦ agr. gnojilo v prahu; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo
1. zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh: prah se nabira na pohištvu; prah se poleže, useda; brisati prah z omare; vozila dvigajo prah; iztepsti prah iz odeje; debela plast prahu / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu / cestni prah ki nastaja na netlakovanih cestah; krpa za prah
// kar je temu podobno: zdrobiti kamenje v prah; ekspr. oblak snežnega prahu / cvetni prah več pelodnih zrn, pelodna zrna
2. navadno s prilastkom izdelek iz določene snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: arzenikov, grafitni prah; predelovati premogov prah; jajca v prahu posušena in drobno zmleta; mleko v prahu
● ekspr. to delo je že prekril prah je že pozabljeno; ekspr. to je dvignilo mnogo prahu povzročilo je razburjanje, govorice; ekspr. njegovi načrti so se sesuli v prah niso uspeli; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; star. strelni prah smodnik; ekspr. jezen sem nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo; bibl. otresti prah s čevljev in zapustiti kak kraj pretrgati vse zveze z njim
♦ agr. gnojilo v prahu; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo
Celotno geslo
Sinonimni
Kamnarstvo
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
právi -a -o prid. (ȃ)
1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je pogumen in iznajdljiv; ta družba ni prava za otroke / to je prava beseda zanj: sanjač; ekspr. nobena prava misel mu ni prišla na pamet
// ki glede na okoliščine omogoča uresničitev določenega dejanja, namena: izbrali so si pravi trenutek: nikogar ni bilo v hiši / čas, ki si si ga izbral za delo, ni pravi / prišel si ravno na pravi dan, da boš pomagal pri žetvi / vse boste izvedeli ob pravem času, zastar. v pravi čas
2. ki je v skladu
a) z resničnostjo, dejstvi: ne vem, če je to pravi naslov; podatke je sporočil prave; informacijo imaš pravo / razlika med pravo in približno vrednostjo
b) z določenim ciljem, položajem: povleči pravo potezo; ta smer ni prava, morate se vrniti; pravi in napačen / ni sedel na pravi vlak
c) z določenimi predstavami, normami: biti deležen prave vzgoje; njegova politična smer je prava / predstava o tem vprašanju ni prava
// ki je tak, kot je v resnici: te besede, ta dejanja kažejo tebe pravega; spoznati pravo naravo, podobo koga / ta podpis ni pravi, ni njegov pristen, izviren
3. ki je isti z mišljenim, zahtevanim: nisi mi prinesel pravih čevljev, poglej še enkrat v omaro / ni vedel, če je mož pravi, zato ga je vprašal
4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: šele tedaj je nastala prava država; ljudske pesmi v tem kraju so prave / pravih dokazov ni bilo, zato so ga izpustili / v njegovih pesmih je malo prave umetnosti / pravi in častni člani; v vasi so le še trije pravi kmetje / pravi element tega pesnika je luč bistven, tipičen
5. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti
a) glede na nastanek, izvor: povlekel ga je za brado, da bi videl, če je prava; pravi in umeten / rad pije pravi čaj čaj iz listov čajevca; prava kava / pog. boste kozarec cvička, je ta pravi naraven, pristen
b) glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: on je pravi Ljubljančan / po starših je pravi Čeh
c) glede na krvno sorodnost: pravega očeta ni nikoli poznal; prava mati in mačeha / to je njegov pravi brat
// pog., v povedni rabi, z nikalnico izraža normalno telesno, duševno stanje: po prometni nesreči dolgo časa ni bil pravi / noga še ni prava, le počivajte / on nikoli ni bil čisto pravi duševno zdrav, uravnovešen
6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v nesreči spoznaš pravega prijatelja; pravi sosed ne bi tako ravnal / za pravega alpinista to plezanje ni težavno / bilo je bolj ljubimkanje kot prava ljubezen / on je pravo nasprotje svojega brata / vse, kar je dobil, je njegova prava last / v dar je dobil kolo, pravo (pravcato) kolo / postati narod v pravem pomenu (besede) / ves dan so hodili po mestu brez pravega cilja; pravega dežja že nekaj časa ni bilo obilnega; hiše so stale brez pravega reda; on pri hiši nima prave besede odločilne
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: ta otrok je že pravi mehanik; saj si že pravi umetnik / pravi mož si postal
// izraža podkrepitev trditve: življenje je postalo zanj pravi pekel / to je prava blamaža, katastrofa / njegova soba je pravi hlev / postal je prava gorila
7. pog. izraža omalovaževanje: prava figa bi bila, če bi morali iti peš na postajo / elipt.: prava figa, prava reč, če ima avtomobil; razbil se mi je vrč. Prava škoda
● ekspr. tale fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. lotiti se česa na pravem koncu prav; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj, na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. obrnil si se na pravi naslov v tej zadevi ti bom pomagal, ustregel; pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; pog. ona je prava hči svoje matere ima določene, zlasti slabe lastnosti matere v enaki ali še večji meri; ekspr. imej pravo mero bodi zmeren, v ničemer ne pretiravaj; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. ves teden ni bil za pravo rabo se ni dobro počutil, ni dosti koristnega naredil; nar. vzhodnoštajersko prava roka desna roka; iron. prava sila ti je bilo to narediti ni ti bilo treba tega narediti; prava stran blaga, usnja stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; prava stran bankovca, kovanca prednja stran; ljubi enega samega iz srca (ta) pravega v ljudskih pesmih iskreno, zelo ga ljubi; ekspr. kjer so pravi ljudje, gre vse prav kjer so pošteni, dobri ljudje; ekspr. znal je poiskati pravo besedo ob pravem času znal je ustrezno, primerno posredovati
♦ anat. prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; bot. prava cipresa; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; geom. pravi kot kot, ki meri 90°; prava premica, ravnina premica, ravnina, na kateri so končne, dostopne točke; mat. pravi ulomek ulomek, ki ima števec manjši od imenovalca; tekst. prava svila svila iz kokonov udomačene sviloprejke; zool. prave čebele čebele, ki živijo v velikih organiziranih skupinah, Apidae; prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata; prave uši uši, ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; sam.:, pog. ni srečala pravega srečala, spoznala moškega, ki bi jo čustveno prevzel, s katerim bi se poročila; toliko časa je čakal, da je nazadnje pričakal pravega; ekspr. hotel ga je ogoljufati, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; star. udariti je treba, če ne uboga. Da, prava je ta izraža strinjanje, odobravanje; ekspr. če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje da je prav, kar misliš, trdiš ti; pog. ni pri pravi ne dela pametno, razsodno; ni normalen, duševno zdrav; ekspr. uganil, zadel je pravo; zastar. ali se je za pravo ponesrečil zares, v resnici; zastar. on za pravo ve, da je bilo drugače trdno, dobro; zastar. najditelju po pravem nekaj pripada upravičeno; po običaju, zakonu; star. nekaj se mu ni zdelo po pravem prav, normalno; prim. pravši
1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je pogumen in iznajdljiv; ta družba ni prava za otroke / to je prava beseda zanj: sanjač; ekspr. nobena prava misel mu ni prišla na pamet
// ki glede na okoliščine omogoča uresničitev določenega dejanja, namena: izbrali so si pravi trenutek: nikogar ni bilo v hiši / čas, ki si si ga izbral za delo, ni pravi / prišel si ravno na pravi dan, da boš pomagal pri žetvi / vse boste izvedeli ob pravem času, zastar. v pravi čas
2. ki je v skladu
a) z resničnostjo, dejstvi: ne vem, če je to pravi naslov; podatke je sporočil prave; informacijo imaš pravo / razlika med pravo in približno vrednostjo
b) z določenim ciljem, položajem: povleči pravo potezo; ta smer ni prava, morate se vrniti; pravi in napačen / ni sedel na pravi vlak
c) z določenimi predstavami, normami: biti deležen prave vzgoje; njegova politična smer je prava / predstava o tem vprašanju ni prava
// ki je tak, kot je v resnici: te besede, ta dejanja kažejo tebe pravega; spoznati pravo naravo, podobo koga / ta podpis ni pravi, ni njegov pristen, izviren
3. ki je isti z mišljenim, zahtevanim: nisi mi prinesel pravih čevljev, poglej še enkrat v omaro / ni vedel, če je mož pravi, zato ga je vprašal
4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: šele tedaj je nastala prava država; ljudske pesmi v tem kraju so prave / pravih dokazov ni bilo, zato so ga izpustili / v njegovih pesmih je malo prave umetnosti / pravi in častni člani; v vasi so le še trije pravi kmetje / pravi element tega pesnika je luč bistven, tipičen
5. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti
a) glede na nastanek, izvor: povlekel ga je za brado, da bi videl, če je prava; pravi in umeten / rad pije pravi čaj čaj iz listov čajevca; prava kava / pog. boste kozarec cvička, je ta pravi naraven, pristen
b) glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: on je pravi Ljubljančan / po starših je pravi Čeh
c) glede na krvno sorodnost: pravega očeta ni nikoli poznal; prava mati in mačeha / to je njegov pravi brat
// pog., v povedni rabi, z nikalnico izraža normalno telesno, duševno stanje: po prometni nesreči dolgo časa ni bil pravi / noga še ni prava, le počivajte / on nikoli ni bil čisto pravi duševno zdrav, uravnovešen
6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v nesreči spoznaš pravega prijatelja; pravi sosed ne bi tako ravnal / za pravega alpinista to plezanje ni težavno / bilo je bolj ljubimkanje kot prava ljubezen / on je pravo nasprotje svojega brata / vse, kar je dobil, je njegova prava last / v dar je dobil kolo, pravo (pravcato) kolo / postati narod v pravem pomenu (besede) / ves dan so hodili po mestu brez pravega cilja; pravega dežja že nekaj časa ni bilo obilnega; hiše so stale brez pravega reda; on pri hiši nima prave besede odločilne
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: ta otrok je že pravi mehanik; saj si že pravi umetnik / pravi mož si postal
// izraža podkrepitev trditve: življenje je postalo zanj pravi pekel / to je prava blamaža, katastrofa / njegova soba je pravi hlev / postal je prava gorila
7. pog. izraža omalovaževanje: prava figa bi bila, če bi morali iti peš na postajo / elipt.: prava figa, prava reč, če ima avtomobil; razbil se mi je vrč. Prava škoda
● ekspr. tale fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. lotiti se česa na pravem koncu prav; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj, na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. obrnil si se na pravi naslov v tej zadevi ti bom pomagal, ustregel; pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; pog. ona je prava hči svoje matere ima določene, zlasti slabe lastnosti matere v enaki ali še večji meri; ekspr. imej pravo mero bodi zmeren, v ničemer ne pretiravaj; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. ves teden ni bil za pravo rabo se ni dobro počutil, ni dosti koristnega naredil; nar. vzhodnoštajersko prava roka desna roka; iron. prava sila ti je bilo to narediti ni ti bilo treba tega narediti; prava stran blaga, usnja stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; prava stran bankovca, kovanca prednja stran; ljubi enega samega iz srca (ta) pravega v ljudskih pesmih iskreno, zelo ga ljubi; ekspr. kjer so pravi ljudje, gre vse prav kjer so pošteni, dobri ljudje; ekspr. znal je poiskati pravo besedo ob pravem času znal je ustrezno, primerno posredovati
♦ anat. prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; bot. prava cipresa; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; geom. pravi kot kot, ki meri 90°; prava premica, ravnina premica, ravnina, na kateri so končne, dostopne točke; mat. pravi ulomek ulomek, ki ima števec manjši od imenovalca; tekst. prava svila svila iz kokonov udomačene sviloprejke; zool. prave čebele čebele, ki živijo v velikih organiziranih skupinah, Apidae; prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata; prave uši uši, ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; sam.:, pog. ni srečala pravega srečala, spoznala moškega, ki bi jo čustveno prevzel, s katerim bi se poročila; toliko časa je čakal, da je nazadnje pričakal pravega; ekspr. hotel ga je ogoljufati, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; star. udariti je treba, če ne uboga. Da, prava je ta izraža strinjanje, odobravanje; ekspr. če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje da je prav, kar misliš, trdiš ti; pog. ni pri pravi ne dela pametno, razsodno; ni normalen, duševno zdrav; ekspr. uganil, zadel je pravo; zastar. ali se je za pravo ponesrečil zares, v resnici; zastar. on za pravo ve, da je bilo drugače trdno, dobro; zastar. najditelju po pravem nekaj pripada upravičeno; po običaju, zakonu; star. nekaj se mu ni zdelo po pravem prav, normalno; prim. pravši
SSKJ²
preparát -a m (ȃ)
1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa
2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
♦ med. barvati histološki preparat
1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa
2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
♦ med. barvati histološki preparat
SSKJ²
preskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas
2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke
3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje
4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči
● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši kolega je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca
♦ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo
1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas
2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke
3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje
4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči
● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši kolega je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca
♦ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo
- preskočíti se knjiž.
s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica
- preskočívši zastar.:
planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice
- preskóčen -a -o:
preskočene strani
SSKJ²
Pleteršnik
prǫ̑t, m. 1) die Ruthe, die Gerte, Mur., Cig., Jan., Gor.; = debela šiba, vzhŠt.; — = preklja, dünne Stange, DZ., BlKr.; der Zaunstecken, Cig.; = palica za obroče, Cig.; palica v ribjo lov, Ip.-Erj. (Torb.); — der Knüttel, Lašče-Erj. (Torb.); — 2) suhi p. južnoevropski, die südeuropäische Stabheuschrecke (bacillus Rossii), Erj. (Ž.).
Smučanje
Geografija
SSKJ²
púst2 -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane
2. ki povzroča duševno stanje neugodja
a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto
b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme
c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje
č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust
3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso
● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno
♦ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna
1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane
2. ki povzroča duševno stanje neugodja
a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto
b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme
c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje
č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust
3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso
● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno
♦ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna
- pústo tudi pustó prisl.:
pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu
Svetokriški
razmočiti dov. zmočiti: Gdu je bil odpru oblake, de po tem kjr zhestrij cela leta li ene ſame caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati, k'sadnimu vener obilnu ſo bilij ſemlo resmozhilij del. mn. m (I/1, 56)
SSKJ²
retórten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na retorto: retortno segrevanje
♦ metal. retortni grafit grafit, ki se izloči v retortnih pečeh pri suhi destilaciji premoga; retortna peč peč z retorto
nanašajoč se na retorto: retortno segrevanje
♦ metal. retortni grafit grafit, ki se izloči v retortnih pečeh pri suhi destilaciji premoga; retortna peč peč z retorto
Pleteršnik
rógoz, -gǫ́za, m. der Rohrkolben (typha): ozkolisti, širokolisti r. (t. angustifolia, latifolia), Tuš. (R.), jvzhŠt.; pos. suhi listi te rastline, katere devajo sodarji posodam v sklepe ali z njimi čepe, vehe in pipe ovijajo, Mur., Jan., BlKr., jvzhŠt.; — tudi: rogòz.
SSKJ²
sám2 -a -o zaim. (ȃ ā)
1. izraža omejenost na navedeno: sam talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; poudarili so, da same kazni ne bodo rešile tega problema / sklenili sta, da bosta en dan ob sami kavi in kruhu / stala je pri oknu v sami kombineži; bil je brez suknjiča, v sami srajci / ekspr.: storiti kaj iz same hudobije; že sama misel na to se mi zdi grozna; že samo njegovo ime je zadostovalo, da so mu zaupali / elipt. sama sreča, da je tako
// nav. ekspr., navadno v zvezi z en izraža popolno omejenost na navedeno: preostal jim je en sam izhod; en sam pogled je bil dovolj, da jo je prepoznal; privoščila mu ni ene same dobre besede; v eni sami noči je izgubil vse; vse je uničila z eno samo potezo; za končni uspeh potrebuje še eno samo točko / na drevesu se ni zganil niti en sam list
// izraža, da je kaj brez primesi, dodatkov: pil je sam čaj; pri malici ni bil izbirčen in se je zadovoljil s samim kruhom / prestavljala je posodo: sam bel porcelan; našel je mošnjo samih zlatnikov; prstan je iz samega zlata
2. ekspr. izraža veliko količino, mero česa: same besede, fraze so jih; bila ga je sama dobrota, hudobija, ljubeznivost; imajo samo izgubo; povsod so bile same rože / od samega strahu ni mogla spregovoriti; jokala je od same sreče; biti sključen od samega dela / pismo je polno samih otročarij / vse to je domišljija, sama domišljija; sama gola histerija; elipt.: vse leto suša, zdaj pa sam dež; razvada, sama razvada; en sam njeno življenje je en sam boj; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana; njegov hrbet je ena sama rana; iz daljave se je slišalo eno samo neprekinjeno bobnenje
// poudarja pomen besede, na katero se veže: to so bili sami mladi fantje; prinesel nam je same dobre novice; poglej, sama lepa dekleta
3. nav. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: do samega ročaja mu je zabodel nož v hrbet; pripeljali so ga do samih vrat prav do vrat / prebil se je v sam vrh alpskega smučanja; prodreti v samo bistvo problema / bilo je na sam dan osvoboditve; že od samega začetka ji je bil zoprn, mu je šlo vse narobe / prišel je tja, da bi se na kraju samem prepričal o dogodku tam, kjer se je kaj zgodilo, je bilo
4. ekspr. izraža izjemnost, nepričakovanost česa: sam predsednik se je zavzel zanj; sama kraljica jim je čestitala k uspehu; bil je tak, kot če bi zagledal samo smrt / Krpana je celo sam cesar rad poslušal
● ekspr. sam bog ve, če je res izraža dvom, negotovost, upanje; ekspr. sam bog ve, da tega nisem storil izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; ekspr. tega ne dovolim, pa naj pride sam ne vem kdo kdorkoli; ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. bile so ga same oči in ušesa pazljivo je gledal in poslušal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani
1. izraža omejenost na navedeno: sam talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; poudarili so, da same kazni ne bodo rešile tega problema / sklenili sta, da bosta en dan ob sami kavi in kruhu / stala je pri oknu v sami kombineži; bil je brez suknjiča, v sami srajci / ekspr.: storiti kaj iz same hudobije; že sama misel na to se mi zdi grozna; že samo njegovo ime je zadostovalo, da so mu zaupali / elipt. sama sreča, da je tako
// nav. ekspr., navadno v zvezi z en izraža popolno omejenost na navedeno: preostal jim je en sam izhod; en sam pogled je bil dovolj, da jo je prepoznal; privoščila mu ni ene same dobre besede; v eni sami noči je izgubil vse; vse je uničila z eno samo potezo; za končni uspeh potrebuje še eno samo točko / na drevesu se ni zganil niti en sam list
// izraža, da je kaj brez primesi, dodatkov: pil je sam čaj; pri malici ni bil izbirčen in se je zadovoljil s samim kruhom / prestavljala je posodo: sam bel porcelan; našel je mošnjo samih zlatnikov; prstan je iz samega zlata
2. ekspr. izraža veliko količino, mero česa: same besede, fraze so jih; bila ga je sama dobrota, hudobija, ljubeznivost; imajo samo izgubo; povsod so bile same rože / od samega strahu ni mogla spregovoriti; jokala je od same sreče; biti sključen od samega dela / pismo je polno samih otročarij / vse to je domišljija, sama domišljija; sama gola histerija; elipt.: vse leto suša, zdaj pa sam dež; razvada, sama razvada; en sam njeno življenje je en sam boj; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana; njegov hrbet je ena sama rana; iz daljave se je slišalo eno samo neprekinjeno bobnenje
// poudarja pomen besede, na katero se veže: to so bili sami mladi fantje; prinesel nam je same dobre novice; poglej, sama lepa dekleta
3. nav. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: do samega ročaja mu je zabodel nož v hrbet; pripeljali so ga do samih vrat prav do vrat / prebil se je v sam vrh alpskega smučanja; prodreti v samo bistvo problema / bilo je na sam dan osvoboditve; že od samega začetka ji je bil zoprn, mu je šlo vse narobe / prišel je tja, da bi se na kraju samem prepričal o dogodku tam, kjer se je kaj zgodilo, je bilo
4. ekspr. izraža izjemnost, nepričakovanost česa: sam predsednik se je zavzel zanj; sama kraljica jim je čestitala k uspehu; bil je tak, kot če bi zagledal samo smrt / Krpana je celo sam cesar rad poslušal
● ekspr. sam bog ve, če je res izraža dvom, negotovost, upanje; ekspr. sam bog ve, da tega nisem storil izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; ekspr. tega ne dovolim, pa naj pride sam ne vem kdo kdorkoli; ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. bile so ga same oči in ušesa pazljivo je gledal in poslušal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani
Svetokriški
sam -a zaim. sam: en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje: je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje: ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti
Geografija
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 195
Dostopnost