Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
úd -a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū)
1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge, zgornji udje roke
 
pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari
2. v zvezi spolni ud zunanje moško spolovilo: spolni ud nabrekne; razkazovanje spolnega uda / moški spolni ud
3. star. član: društvo pridobiva, vpisuje nove ude / častni, dosmrtni ud / biti ud plemiške rodbine
SSKJ²
zasíp -a m (ȋ)
1. glagolnik od zasipati: zasip jame, jarka; zasip opuščenega rudnika / zasip temeljev hiše / ročni, strojni zasip
 
mont. mokri zasip zasipanje odkopa z zmočenim materialom; suhi zasip zasipanje odkopa s suhim materialom
2. material, s katerim se kaj zasipa, zasuje: dovoz zasipa / rečni zasipi
3. agr. zasipna jama, zasipnica: spravljati repo v zasip
SSKJ²
zíd -a in m, mn. zidôvi (ȋ)
1. vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: v kleti so zidovi vlažni; porušiti, sezidati zid; krogla je prebila zid; pomakniti posteljo do zida, k zidu; obesiti sliko na zid; zabiti žebelj v zid; betonski, opečnat zid; stavba z debelimi zidovi; odprtina, razpoka v zidu; bled kot zid / hišni zid; samostanski, tovarniški zidovi / čelni zid pročelje; notranji, zunanji zidovi hiše; predelni, temeljni zid; slepi zid brez oken, odprtin / obrnil se je k zidu in zaspal k steni
// temu podoben samostojen objekt: parceli je ločil zid; postaviti zid okrog gnojišča; obdati, zapreti z zidom; nizek, visok zid; vodoraven zid pred odprtino kmečke peči; gore stojijo kot zid med obema pokrajinama / obrambni, požarni, zaščitni zid; pokopališki, vrtni zid; zid proti vetru / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom / ekspr.: množica je naredila živi zid; zid strmih hribov; pren., ekspr. obdaja jo gluhi zid samote
2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti zida med njima; predlagal je veliko izboljšav, a je naletel na zid niso ga poslušali, upoštevali / z oslabljenim pomenom: loči ju zid predsodkov predsodki; med njima se je vzdigoval zid nezaupanja, odtujenosti
● 
ekspr. govoriti zidu prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. postaviti koga pred zid obsoditi na smrt z ustrelitvijo; hoteti, riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje; ekspr. med njima je kitajski zid velika ovira, zapreka; ekspr. naveličan je mestnih zidov življenja v mestu; ekspr. vedno je želel imeti svoje štiri zidove bivališče, dom; ekspr. okrog sebe je sezidal visok zid postal je nedostopen; prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka; gluh je kot zid popolnoma, zelo
♦ 
arhit. kiklopski zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami; grad. ojačevalni zid ki povzroča večjo nosilnost; podporni zid ki preprečuje premik zemlje, materiala; polnilni zid s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; teh. nosilni zid
SSKJ²
zràk zráka m (ȁ á)
1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje
2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od vročine; mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak; z dimom, vlago nasičen zrak; zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil; zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen; gibanje, kroženje zraka; gostota, temperatura, tlak zraka; plasti zraka; tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak
3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak; vdihniti, globoko zajeti zrak; zadržati zrak v pljučih; življenje brez zraka ni mogoče
4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona; izsesati zrak; vlažiti zrak v sobi; v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak; dovod zraka
5. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak; ustreliti v zrak; ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku
// s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak
6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak; igrati se na zraku; na zraku sušiti kože, les; sprehajati se po svežem zraku
● 
zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; lov. žarg. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljene
♦ 
fiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
SSKJ²
žíg -a m (ȋ)
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig
// v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani
2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige
3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva
● 
vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanje
♦ 
adm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
chardonnay
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
chardonnayja tudi šardone šardoneja samostalnik moškega spola
sorta vinske trte, grozdje
vino
IZGOVOR: [šardoné], rodilnik [šardonêja]
Celotno geslo ePravopis
znak
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
znaka samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [znák], rodilnik [znáka]
ZVEZE: zlati, srebrni (častni) znak, zlati, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije

Slovenski pravopis

Pravopis
bondžóla -e ž, snov. (ọ̑) kuhar. suhi vrat, zašinek
Pravopis
budžóla -e ž, snov. (ọ̑) kuhar. suhi vrat, zašinek
Pravopis
dátelj -na [tə] in dátelj -tlja m, druga oblika z -em (á; á) suhi ~ni
Pravopis
fižolínje -a s, skup. (ȋ) pokr. vzh. suhi fižolovi stroki
Pravopis
kášelj -šlja m s -em pojm. (á) Sili ga h ~u, na ~; suhi ~; zdrav. oslovski ~
Pravopis
súh -a -o tudi súh -a -ó; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ fant; poud. ~ opis dogodka |brez čustvene prizadetosti|; ~a krpa; Zrak je zelo ~; poud. Njegov slog pisanja je ~ |brezoseben|; sleng. biti ~ ob koncu meseca brez denarja
súhi -a -o (ú) ~ kvas; kuhar. ~ vrat |bondžola|
súhi -ega m, člov. (ú) prehrana ~ih
súho -ega s, pojm. (ȗ) stopiti na ~; sleng. konec meseca biti na ~em brez denarja
do súhega nač. prisl. zv. (ȗ) zbrisati kaj ~ ~
súhost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
vrátin vrát -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) oviti ~ s šalom; do ~u zabresti v vodo; imeti ogrlico okrog ~u; ~ steklenice; anat. ~ stegnenice; kuhar. suhi ~; poud. biti do ~u zadolžen |zelo|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
lúsk -a m
bot. iz dveh plodnih listov nastali podolgovati mnogosemenski suhi plodpojmovnik
SINONIMI:
bot. lušček, bot. prava glavica
Celotno geslo Sinonimni
oplódje -a s
agr. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semenapojmovnik
SINONIMI:
bot. osemenje
Celotno geslo Sinonimni
práhm
zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvarehpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. prahec, ekspr. prašek, zastar. prašina
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik cvetni prah  pojmovnik kakavov prah  pojmovnik kozmični prah
Celotno geslo Sinonimni
súhi1 -ega m
kdor ima na telesu razmeroma malo tolščepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. suhec
GLEJ ŠE: debeli1
Celotno geslo Sinonimni
súhi2 -a -o prid.
1.
v katerem (trenutno) ni vode
SINONIMI:
2.
v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi
SINONIMI:
3.
iz katerega je odstranjena vlaga, voda, zlasti zaradi konzerviranja
SINONIMI:
posušeni, knj.izroč. usušeni
Celotno geslo Sinonimni
svét1m
1.
celota vsega, kar biva, obstaja
SINONIMI:
knj.izroč. stvarstvo, knj.izroč. vesoljstvo
2.
Zemlja z vsem, kar obstaja na njej
SINONIMI:
ekspr. zemeljska obla, ekspr. zemlja, knj.izroč. zemljekrog
3.
s prilastkom del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost, umeščenost, lastništvopojmovnik
SINONIMI:
4.
s prilastkom, ekspr. celota bitij, stvari, pojavov, kot jo izraža prilastek
SINONIMI:
knj.izroč. občestvo, knj.izroč. sfera, knj.izroč. stvarstvo
5.
s prilastkom, ekspr. ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
SINONIMI:
ekspr. druščina, ekspr. občestvo, ekspr. srenja
Število zadetkov: 195