Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
gŕlo -a s (ŕ) 
  1. 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli; v grlu ga je dušilo; kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom
    // ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi
    // sprednji, srednji del vratu: prerezal mu je grlo; stisniti koga za grlo / ribja kost se mu je zataknila v grlu
  2. 2. najožji del predmeta: steklenico je prijel za grlo in pil; grlo žarnice / škornji so mu bili pretesni v grlu med stopalom in golenico
  3. 3. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slaba cesta je ozko grlo za tamkajšnji turizem; obrtniška dela so ozko grlo v gradbeništvu; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz vsega grla, na vse grlo izraža visoko stopnjo glasnosti: zavpil je na vse grlo; iz vsega grla je zaklical
    ●     ekspr. do grla sem že sit tega dela zelo; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. poplakniti grlo kaj popiti; ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; ekspr. nastaviti komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; ekspr. strah ga je grabil, stiskal za grlo zelo se je bal; ekspr. vse je pognal, spravil po grlu zapravil s pijačo, zapil; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil
SSKJ
grózdje -a s (ọ́) več grozdov, grozdi: grozdje zori; mastiti, stiskati, trgati grozdje; suho grozdje / belo, črno grozdje; namizno grozdje
♦ zool. morsko grozdje vijoličasta jajčeca navadne sipe, obešena na morske rastline
SSKJ
hidrírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem.  
  1. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno
  2. 2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje
    hidríran -a -o: grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
SSKJ
hrstéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati kratke, rezke glasove: sneg hrsti in se udira / suho seno hrsti pod nogami; skorja je bila zapečena, da je kar hrstela pod prsti
    hrstèč -éča -e: čoln je podrsal po hrstečem pesku
SSKJ
ígla -e ž (ȋ) 
  1. 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet
    1. a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje nogavic
    2. b) za pletenje; pletilka: nabirati petlje na iglo; plesti z debelimi, tankimi iglami; kovinske, lesene, plastične igle / pletilne igle
    3. c) za spenjanje in okras: klobuk si je pritrdila z iglo / biserna kravatna igla
      ●       ekspr. biti, sedeti (kakor) na iglah biti zelo nestrpen, nemiren
      // tak predmet, navadno kot sestavni del kake priprave, naprave: gramofonska igla; igla pletilnega, šivalnega stroja / igla brzinomera kazalec
      // izžiganje tkiva z iglo
  2. 2. teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake naprave, priprave: zatakniti iglo v pesto kolesa; lesena, železna igla
  3. 3. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen; iglica: borove igle
  4. 4. um., v zvezi suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo: ukvarjati se s suho iglo / tehnika suhe igle
    // odtis v tej tehniki: razstavil je več del, zlasti suhih igel
    ♦     avt. zaporna igla ki uravnava dotok goriva v uplinjač; fiz. magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; med. injekcijska igla votla igla, ki se pritrdi na brizgalko; min. igla tanek, v eni smeri daljši kristal, ki ima na koncih pravilne ploskve; obrt. igla za mreženje ki je na obeh koncih viličasto razcepljena; obrt., tisk. gravirna, risalna igla; kopirna igla; teh. igla ostanki kovine vzdolž ostrine rezila, nastali pri brušenju; voj. udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj; zool. (morska) igla zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone; vodna igla podolgovata roparska žuželka z dolgimi nogami, Ranatra linearis
SSKJ
ígličevje tudi iglíčevje -a s (ȋ; í) 
  1. 1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju
  2. 2. redko iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo
SSKJ
izpopolnílo in spopolnílo -a [u̯n] s (í) kar kaj izpopolni, izpopolnjuje: močna krmila so izvrstno izpopolnilo za suho krmo; članki so izpopolnilo njegove razprave / znanje je potrebno izpopolnila izpopolnitve
SSKJ
klasíranje -a s (ȋ) glagolnik od klasirati: stroj za klasiranje
♦ mont. mokro v tekočinah, suho klasiranje premoga v zraku
SSKJ
krošnjárjenje -a s (á) glagolnik od krošnjariti: krošnjarjenje s suho robo je bilo zelo razširjeno
SSKJ
lístje -a s (í) več (rastlinskih) listov, (rastlinski) listi: listje odpada, poganja, rumeni, se suši; koza obira listje na grmu; gosenice so obžrle listje; smukati listje z veje; kaplje padajo z listja; odpadlo, rjavo, suho, uvelo, zeleno listje; bilo jih je kot listja (in trave) zelo veliko; ima denarja kot listja zelo veliko
// bukovo, lovorovo listje; redko krompirjevo listje listi
// listje šumi pod nogami; grabiti listje; uporabljati listje za nastilj / koš, mreža za listje
SSKJ
mesóvje -a s (ọ̑) 
  1. 1. ekspr. meso, zlasti v veliki količini: letos so zaklali precej telet in prašičev, mesovja je dovolj za vse / slabš. njeno obilno mesovje se je treslo od smeha
  2. 2. nar. izdelki iz mesa; mesnina: postregli so mu z mesovjem in vinom / suho mesovje
SSKJ
mléti méljem nedov., mêlji meljíte (ẹ́) 
  1. 1. z napravo drobiti žito: mlinar melje; mleti ječmen, koruzo, pšenico; mleti za peko; prinesti, pripeljati mlet / mleti na kamen z mlinskim kamnom; takrat so še mleli na žrmlje / ti mlini več ne meljejo ne obratujejo
    // s pripravo, napravo drobiti kako drugo snov sploh: mleti kavo; mleti les, rudo / mleti meso / ta mlinček drobno melje
    // z napravo razkosavati sadje: jabolka pred stiskanjem meljejo
  2. 2. ekspr. drobiti, treti: voz je s svojo težo mlel nasuto kamenje; z nogami je mlel suhe vejice
  3. 3. ekspr. uničevati, rušiti: potres je mlel človeška bivališča / domača armada je čedalje bolj mlela sovražnikovo vojsko
  4. 4. ekspr. jesti (kaj tršega): s pravo slastjo je mlel suho sadje; krave so mlele s slamo pomešano seno; učenci so jemali iz torb malico in mleli, kakor da že nekaj dni niso jedli / mleti z zobmi
    // premikati se, pregibati se (sem in tja): njegove čeljusti so mlele; ustnice so mu mlele
  5. 5. nav. ekspr. hitro delati ponavljajoče se gibe: postovka visoko v zraku melje (s perutmi); otrok je ves čas mlel z nogami brcal
  6. 6. slabš. govoriti, pripovedovati: ne melji neumnosti; kar naprej melje eno in isto; poslušam, kaj melješ / zadevo je mlela vsa vas z velikim veseljem govorila o njej
    // enolično, počasi igrati: godba je mlela koračnico; lajna otožno melje popevko / na nočni omarici je mlela budilka zvonila
  7. 7. ekspr. misliti, premišljevati: nekaj melje v sebi; ne vem, kaj se mu melje v glavi / z notranjim predmetom mlel je jezne, maščevalne misli
    ●     brezoseb. še dolgo bomo hodili, ker tako melje (pod nogami) ker se noge ugrezajo v sipek sneg, pesek; ekspr. njen jezik neprestano melje ona neprestano govori; ekspr. življenje me je takrat mlelo doletevale so me velike nesreče; ekspr. veter je mlel sneg mešal, vrtinčil; nar. mleti na bel(i), črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; ekspr., redko konja sta mlela v celo hodila, šla; ekspr. vrtalni stroj je mlel v skalo vrtal; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
    mlèn -êna -o nar.  mlet, zmlet: mlinarja je vprašal, kdaj bo (žito) mleno
    mlét -a -o: mleta kava; drobno mleta kuhinjska sol; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu
SSKJ
mrtvoúden -dna -o prid. (ū) star. ohromel, hrom: ostal je vse življenje mrtvouden; roke so ji ležale ob telesu kakor mrtvoudne / odsekati mrtvoudno vejo suho, odmrlo
SSKJ
napojíti -ím dov., napójil (ī í) 
  1. 1. dati živali vodo: hitro je napojil konja; živino je treba še napojiti; jelen se ob jezeru napoji in napase; pren., ekspr. njegove besede so ji napojile srce s pelinom
  2. 2. nav. ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): napojila ga je z vinom; preveč so ga napojili / svoje goste hočejo kar najbolje nahraniti in napojiti
  3. 3. nav. ekspr. dati, dovesti čemu vodo: glino najprej napojijo, da postane mehka / dež je napojil suho zemljo / deske so se napojile z vlago
    napojèn -êna -o: živina je že napojena
SSKJ
narezováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. z rezanjem delati kose, dele: suho meso, salamo narezujejo sproti / narezovati na tanke rezine
  2. 2. delati zarezo, zareze: narezovati robove deske, mize
SSKJ
nasledováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) star.  
  1. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi
  2. 2. neposredno po kom drugem imeti, prevzemati njegov položaj, funkcijo; zamenjevati, slediti: umrlega direktorja je nasledoval sekretar
  3. 3. dedovati, podedovati: nasledovati premoženje / po materi je nasledoval poštenost in dobro srce; ta bolezen se rada nasleduje
  4. 4. ravnati se po kom, posnemati: nasledovati svojega vzornika / nasledovati njegovo učenje
    ♦     jur. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
SSKJ
nèoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo
SSKJ
nočevánje -a s (ȃ) 
  1. 1. knjiž. prenočevanje, spanje: poiskali so si suho mesto za nočevanje / vzeti koga na nočevanje / gostilne s sobami za nočevanje
    ♦     tur. to sezono so imeli deset tisoč nočevanj nočitev
  2. 2. star. ponočevanje: v glavi mu je še brnelo od nočevanja in pijače
SSKJ
obírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. s trganjem odstranjevati sadeže, plodove z drevesa, rastline: obirati češnje, jabolka, maline; obirati hmelj; obirati ob suhem vremenu; obirati s strojem
    // odstranjevati nepotrebne mladike, stare liste: obirati suho cvetje, poškodovane liste
    // s trganjem delati, da na drevesu, rastlini ni več sadežev, plodov: obirati sadno drevje / koze obirajo grmovje
  2. 2. odstranjevati, spravljati s česa: obirati gosenice z zelja; obirati uši; kure se obirajo; pes si obira bolhe
    // z grizenjem, rezanjem odstranjevati meso s kosti: obirati kurje bedro, gnjat / najrajši obira kosti
  3. 3. ekspr. povzročati, da kdo potroši, izda veliko denarja: prodajalec obira kupce; pri igri, kartanju je vse obiral
  4. 4. ekspr. opravljati, obrekovati: ljudje ga zato še vedno obirajo; obirati sosede / obirati koga za hrbtom
    ●     ekspr. s koso obirati breg kositi redko, slabo travo
    obírati se ekspr.  
    1. 1. obotavljati se, omahovati: pohiti, kaj se tako obiraš; obirati se z odhodom; predolgo se je obiral / obirati se pri delu
    2. 2. s prislovnim določilom biti, zadrževati se: že več dni se obira okoli naše hiše; obirati se po sobi; zakaj se tu obiraš
SSKJ
obòd -óda m (ȍ ọ́) 
  1. 1. zunanji del kakega predmeta, navadno okroglega: kamnit obod pri vodnjaku; obložiti obod tople grede; popraviti obod škafa; dno in obod posode / obod kolesa
    // temu podobna priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: dati sir v obode / oblikovati testo z obodom / sirarski, tortni obod
  2. 2. leseno ogrodje pri situ, rešetu: izdelovati obode; prišiti dno (sita) na obod; prodajati obode in drugo suho robo
  3. 3. knjiž., s prilastkom zunanji, obrobni del česa: obod hiše je najbolj izpostavljen vremenskim vplivom; živeti na obodu mesta; na obodu Panonske nižine obrobju; pren. ima občutek, da živi na obodu civilizacije
  4. 4. redko obseg: prsni obod; obod drevesne krone / publ. potovanja so razširila obod njegovih spoznanj
    ●     nar. obodi (škornjev) so mu segali do kolen golenice; nar. klobuk s širokimi obodi krajci, krajevci
    ♦     geom. obod kroga krivulja, ki omejuje krog; točka na obodu kroga
Število zadetkov: 129