Zadetki iskanja
Vorenc
bog m, F49, Bacchus, pyanski ali vinski Búg; consus, Búg tega ſveitovanîa; Deus, Búg; Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil; divinitus, od Bugá, is Buga; Emanuel, nobiscum Deus, Búg ṡnami; impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu te ſtariſhe; lamuel, vel Jamuel, Bogú lub. Prov:31; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; nolite errare, deus non irredetur, ne motite ſe, Bug ſe nepuſty ṡhpotati; ò si, Búg hotel; Sabaoth, deus ſabaoth, Búg te mozhy
Vorenc
branba ž, resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati; prim. bramba
Vorenc
braniti se nedov., F7, â frigore ſe defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡderṡhati; contutari, ſe ohraniti, ſe braniti; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reniti, ſe braniti, ṡuparſtati, ſe vpirati; resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti; tergiversator, kateri ſe brani ali krati, k'eni ali drugi rizhei
Vorenc
čuden prid., F20, admirabilis, -le, zhuden, prezhudin; admirandus, zhudin; discolus, pregnán, zhudin; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nadleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gesticulari, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nevajen, nekaṡen, oblèden; insolitus, -a, -um, nenavajen, zhuden; mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; melicus, -ci, en zhudni, inu kunṡhtni peiviz; merificare, zhudniga ſturiti; mirabilis, -le, zhuden, ſhegau; mirus, -a, -um, zhuden; modo mirabili, v'eno zhudno viṡho; monstrifer, -a, -um, monstrificus, -a, -um, ſylnu zhudne ṡhtalti; monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu zhudin; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; sphinx, -gis, vel sphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
Vorenc
držati se nedov., F27, ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu darṡhý; aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati; cohaerere, ſe v'kupai derṡhati, v'kup ſtiſniti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levam tenere, na lévu ſe derṡhati; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obniti, ṡupar ſe darṡhati; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati; sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir ſe ſhe gori derṡhy
Vorenc
fehtanje s, F14, agen, ygra tega fehtanîa; arenaria, peiṡzhena jama, proſtor ṡa fehtanîe; athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ṡa fehtanîe, ali junaſtvu; dimicatio, fehtanîe, boi; gladiatorius lusus, ſhula ṡa fehtanîe; gladiatura, -ae, ta kunſht ali djanîe tega fehtanîa; impugnatio, ṡuparſtanîe, ṡupar fehtanîe; lanista, -ae, en moiſter ṡa fehtanîe; luctamen, luctatio, fehtanîe; palestra, fehtanîe; praeludere, ṡazheti ṡpervizh eno reizh, pervu fehtanîe ṡazheti; praelusio, tu pervu fehtanîe pred enim bojam; pugilatus, -us, fehtanîe, ṡa junaṡhtvu ṡkuſhanîe; sciamachia, kúnṡht tega fehtanîa
Vorenc
fehtati se nedov., F8, conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; digladiari, ſe fehtati, s'mezhom ſe ṡkuſhati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; luctari, ſe s'enim metati, fehtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti; pancratium, -tÿ, ena hitra viṡha ſe metati inu fehtati, enimu nogó ſpodmakniti, inu ga prequantati; pugnans, tá kateri ſe bye, inu fehta; velitari, ſe s'enim bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
Vorenc
hrbet m, F11, atlantius modus, Hyena, tá ẛgurnîa kuſt v'herbtu; dorsuarius, zigar, ali kateri kai na herbti noſſi; dorsum, -si, herbet; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; interscalpium, herbat v'mei plezhami; jumentum clitellarium, ṡhivina katera tovori, ali na harbti noſſi; laedere equum in dorso, koinîa na harbtu oſſeiniti; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; setiger, -ra, -rum, kateri ima ṡzhetine na harbti; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati; tergum, -gi, harbat
Vorenc
izkazati se dov., F3, appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati, ſe puſtiti viditi; manifestare, ſe iṡkaṡati, oglaſſiti, ozhitovati, pokaṡati; repugnax, -cis, kateri v'vſih rizhéh ṡupar ſtoji inu ſe iṡkaṡhe
Vorenc
klicanje s, F5, evocatio, vun klizanîe, ali vablenîe; provocatio, vun klizanîe, ali vablenîe; reclamatio, ṡupar govorjenîe, naṡai klizanîe; revocatio, tú naṡai klizanîe, ali naṡai poklizanîe; vocatus, -us, vocatio, klizanîe, vablenîe, poklizanîe; prim. kličanje
Vorenc
lajati nedov., F11, allatrare, lajati; bavbare, lajati, bavkati kakòr liſſiza; conlatrare, v'kúp lajati, oblajati; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ẛanizhovati, gerdu lajati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; gannire, bavkati, ali lajati kakòr liſſiza; latrare, lajati kakòr pſy; latrator, -oris, kateri laja kakòr pſy; latratus, -a, -um, kateriga pſy lajajo; oblatrare, ṡupar lajati, oblajati; vitilitigare, ṡanikernu lajati, inu ferṡhmagovati
Vorenc
menjenje s, F3, opinatio, doṡdevanîe, enu negviſhnu meinenîe; opinio, -onis, meinenîe, manunga, ván, ṡdeinîe, ſumnîa, domiſhluvanîe; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati
Vorenc
natura ž, F25, antipathia, ẛupernoſt nature; exfornicari, ṡunaj ſvoje nature lotrovati; factitius, -a, -um, s'rokami ſturjen, inu nikar po naturi; genium defraudare, ſvoji naturi, ali ṡhelam ṡupar ſtati; nativus, -a, -um, kar je od nature, ali po naturi; natura, ſhega, ṡhtata, natura; prodigiose, zhes naturo
Vorenc
navaden prid., F10, cretio, -nis, tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; didragma, velá dvá navadna danarja. Matth:17.v.24; extraordinarius, -a, -um, ṡvunai navade, zhes navadno viṡho, inu poſtavo; falarica, -ae, ena ſorta eniga velikiga leſſá, nékadai na voiṡki navadniga; moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam inu k'navukam ſliſhi; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; solet, je navadnu; trivialis, -le, en gmain, ali navadni poot; usitatus, -a, -um, navaden, navajen; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
Vorenc
navaditi se dov., F3, consuefacere, consuescere, ſe navaditi; insuescere, ſe navaditi; resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati
Vorenc
neslišeoč prid., paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati
Vorenc
norčast prid., F8, blax, zartliu, norzhas[t]; fatuus, -a, -um, norzhaſt, ṡmamlen, pres pameti, préproſt, norzhou; furialis, -le, norzhaſt, nepameten, divják; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; jocosus, -a, -um, ſhaukou, norzhaſt, ſmeiſhen, preſhèren; subabsurdus, -a, -um, oſtudin, enu malu norzhaſt, inu ſam ſebi ṡupar; subinsulsus, -a, -um, enu malu neſlán, norzhaſt, merkák; vecors, -dis, ṡmamlen, norzhaſt, v'glavi ṡméſhan, pres pameti, pres ſarzá, zagliu
Vorenc
oblajati dov., F3, conlatrare, v'kúp lajati, oblajati; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati; oblatrare, ṡupar lajati, oblajati
Vorenc
obrniti dov., F30, abvertere, obarniti; circunvertere, okuli vrézhi, ẛverniti, okuli oberniti; convertere, oberniti, preoberniti; invergere, nagniti, nagnivati, obarniti; invertere, preobarniti, okuli obarniti; irredux, -cis, ut irredux via, en poot po katerim ſe ne more naṡai oberniti; obvertere, obarniti; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; offlectere, okuli oberniti; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati; vertere, obrazhati, obarniti
Vorenc
obstanoviti dov., F3, obfirmare, obſtanoviti, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati, v'suparṡzhini leṡhati, ṡupar darṡhati, trúz ſtáti; solidare, ſtanoviti, obſtanoviti, terdnu ſturiti; stabilire, obſtanoviti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 51
Dostopnost