Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Farmacija
recénter parátus -- --
Celotno geslo Kostelski
rekelj ► ˈrekėl’ -kl’a m
Celotno geslo eSSKJ
repínec repínca samostalnik moškega spola [repínəc]
    1. iz botanike zdravilna rastlina z močnim dlakavim steblom, velikimi srčastimi listi in cvetovi v bodičastih ovojih ali del te rastline; primerjaj lat. Arctium lappa; SINONIMI: iz botanike navadni repinec
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni repinec
ETIMOLOGIJA: kot hrv. rȅpinac ‛bodič’, rèpūh, rèpūš ‛repinec, repuh, lapuh’, rus. repéj ‛repinec’, češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov - več ...
SSKJ²
ríba -e ž (í)
1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / kit je največja morska riba morski sesalec
2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
// meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
4. kdor je rojen v astrološkem znamenju rib: ribe so intuitivne in optimistične; samske, vezane ribe
● rojen je v znamenju ribe v času od 19. februarja do 20. marca; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
♦ astron. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli
SSKJ²
ribogójstvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rib: pospeševati ribogojstvo; ribištvo in ribogojstvo / kupovati sveže ribe v ribogojstvu ribogojnici
SSKJ²
rokovát -i ž (ȃ)
nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov
SSKJ²
rúkola -e ž (ȗ)
enoletna, regratu podobna rastlina z nazobčanimi listi, močnega, ostrega, nekoliko grenkega okusa, primerna za solate, kot dodatek različnim jedem: očistiti, oprati rukolo; šopek sveže rukole; karpačo, sir, školjke na rukoli; solata, rižota, testenine z rukolo; špinača, redkvica in rukola
SSKJ²
sádje -a s (á)
1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja
♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino
2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo
Celotno geslo eSSKJ
sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla]
    1. majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardina
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sardón sardóna samostalnik moškega spola [sardón]
    1. sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: inčun
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed; SINONIMI: inčun
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardone k ↑sardina
SSKJ²
servírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajo
● ekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže
2. pog. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk
3. šport., pri nekaterih igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo
    servíran -a -o:
    okusno servirana hrana
Celotno geslo eSSKJ
sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək]
    1. navadno ekspresivno sir, zlasti manjši ali v manjšem kosu
      1.1. navadno ekspresivno temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: ↑sir
Celotno geslo eSSKJ
sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]
    tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...
Celotno geslo eSSKJ
skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša]
    1. morska riba s prečnimi progami po hrbtu in majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
skútni skútna skútno pridevnik [skútni] ETIMOLOGIJA: ↑skuta
SSKJ²
sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkêjši (á ȃ á)
1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice
b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana; sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja
// ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem
// pesn. dober, okusen: sladko vince
2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah
3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta
4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka
5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami
6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha
// prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
♦ bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje
    sládko in sladkó prisl.:
    sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo
    sládki -a -o sam.:
    rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; 
prim. sladko
Celotno geslo Vezljivostni NG
sléd-ísamostalnik ženskega spola
  1. ostanek, znak na podlagi
    • sled česa/koga
    • , sled za kom/čim
    • , sled v/na čem, kje
    • , sled o čem/kom
  2. navadno s prilastkom posledica
    • sled česa/koga
    • , sled za kom/čim
    • , sled o čem
    • , sled v/na čem, kje
  3. ostanek od celote
    • sled česa/koga
  4. ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina
    • sled česa/koga
    • , sled za čim/kom
    • , sled o čem
Celotno geslo Frazemi
stròp Frazemi s sestavino stròp:
dólg do strôpa, poskočíti do strôpa, ségati do strôpa, skakáti do strôpa, skočíti do strôpa, vêlik do strôpa, visòk do strôpa
Botanika
súbkultivíranje -a s
SSKJ²
súši -ja m (ȗ)
gastr. japonska jed iz riža, alg, mesa surove ribe, drugih morskih živali ali zelenjave in začimb: surovo meso morskih živali za suši mora biti popolnoma sveže; restavracija s sušijem v kateri strežejo suši / japonski suši
Število zadetkov: 181