Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
kȋh, m. 1) das einmalige Niesen, der Nieser, Cig., Jan., SlN.; na kih reci: Bog pomagaj! C.; — 2) die Niesesucht, der Schnupfen, Jan., Prip.-Mik., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kiselína, f. 1) die Säure, Mur., Cig. (T.), Valj. (Rad); (nav. kislina); — 2) Saures, saure Speise(n), (n. pr. kisela repa, kiselo zelje itd.), Svet. (Rok.); — 3) saure Milch, vzhŠt.; zvara in k., Pjk. (Črt.); — kíselina, Škrab. (Cv.).
Pleteršnik
kíta 1., f. 1) die Flechte, die Haarflechte, der Zopf; kite plesti, razpletati; die Strohflechte (z. B. bei Strohdächern); — k. prediva, ein zusammengedrehtes Büschel Flachs; — pogovor se plete na vse kite, Jurč.; — 2) die Sehne, die Flechte; kito si pretegniti; vsaka mišica ima dve kiti, začetno in končno, Erj. (Som.); — 3) der Ast, Habd.-Mik.; zelena k., ogr.-C.; cvetna k., die Guirlande, Jan. (H.); — der Blumenstrauß, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Npes.-Vraz; der Strauß (thyrsus, bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); — das Strahlenbüschel (math.), Cig. (T.); — 4) ein langer Zug, der Flug, die Schar (o ptičih), Cig., Jan.; k. jerebic, Zora; k. rac, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kléčet, -ę́ta, m. 1) = kleče, Svet. (Rok.); — 2) schotterige Stelle im Acker, Gor.
Pleteršnik
klečę̑tast, adj. schotterig, Svet. (Rok.); — prim. klečet m. 2).
Pleteršnik
klẹstȋłnik, m. langes, am Ende gekrümmtes Hackmesser, Svet. (Rok.); das Abästmesser, Cig., Kr., Goriš.
Pleteršnik
ključȃnica, f. das Schloss, Meg., Alas., Dict., Mur., Cig., Dalm., Hip. (Orb.), Štrek., Št.-Svet. (Rok.), Vrt., DZ., BlKr.; s ključanico zapreti, Jsvkr.; zaškriplje k., Jurč.; viseča k., das Vorlegeschloss, DZ.; — kljúčanica, vzhŠt.
Pleteršnik
kljúka, f. ein hakenförmig gebogener Gegenstand: z. B. der Wandhaken; na kljuko obesiti kaj, etwas auf den Nagel hängen; Sem obesil zavolj tebe Dokaj časa uk na kljuko, Preš.; der Heftelhaken, der Henkelhaken, der Fensterhaken, der Haken zum Heuraufen, u. dgl.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — das Knieholz, das Kniestück, Cig.; — = ključ, die Schlüsselrebe, der Rebensetzling, C.; — das Winkelholz (Winkelmaß), Cig., M.; = vogalna k., Hip. (Orb.); — die Zimmermannsklammer, C.; — die Sensenkrücke, Cig.; — die Kurbel, Cig., Jan.; — die Thürklinke; za kljuko prijeti, držati; — = sključen prst: na kljuko zažvižgati, Zv.; — kljuko vleči = za sključena prsta se vleči, Levst. (Rok.); (prim. bav. hackel ziehen); — die Ranke, C.; — kljuke, hakenförmige, unförmliche Schriftzüge, Z.; kljuke delati, Krähenfüße machen, Cig.; — die röm. Fünf: kljuka pet, križ deset, pa kola dva, to stori sedemnajst, Jurč.; — meja na kljuko, scharfwinklige Grenze, Svet. (Rok.); — ein elendes Pferd, Lašče-Levst. (Rok.), oder Rind, Z.; — eine vom Alter gebeugte Frau (zaničlj.), M.; — kljuka prediva, eine Knocke Spinnhaar, Andr.
Pleteršnik
klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.-Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.
Pleteršnik
kmę́titi, kmę̑tim, vb. impf. = kmetovati, Cig., Dol., LjZv.; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv.; — kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kocnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, zausen, Cig., M.; — 2) flocken, Cig., Jan.; kocnja, es schneit in großen Flocken, Cig., Svet. (Rok.); — 3) einherzotteln: poleg njega je kocnjal velik kosmat pes, Bes.
Pleteršnik
koč, m. 1) ein mit Brettern abgesonderter Raum (z. B. im Stalle, für ein Kalb, für ein Mastvieh), V.-Cig., Gor.-UčT.; — 2) der Schafstall, KrGora; — eine Nothhütte, Svet. (Rok.); — menda nam. kotič; prim. 2. kotec.
Pleteršnik
kočȗra, f. elende Wohnhütte, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Poh.
Pleteršnik
kojíti, -ím, vb. impf. erziehen, aufziehen, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Nov., BlKr.-DSv.; koji svoje otroke Bogu k časti, Krelj; tudi: živino k., Svet. (Rok.); — prav za prav: stillen, (koren: ki-), Mik. (Et.).
Pleteršnik
kolosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Weingartsteckenschlag, Rebenpfähle lieferndes Gehölz, Habd.-Mik., Jan., Cig. (T.), C., Svet. (Rok.), jvzhŠt.
Pleteršnik
komárati, -am, vb. impf. 1) krabbeln, po vseh štirih k., auf allen vieren herumkriechen, Mur., Cig., Jan., C., Polj.; mühsam herumschleichen, C.; — 2) sich rühren, arbeiten, sich abmühen: komaraj, in Bog ti bo pomagal, Slom., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kọ̑sati se, -am se, vb. impf. sich messen: (im Ringen) = metati se, Lašče-Levst. (Rok.); — wetteifern, Cig., Jan., Cig. (T.): kosajo se, kdo bo prej opravil, Svet. (Rok.); v pridnosti in varčnosti se noben vaščan ne more kosati ž njim, LjZv.; kosa se domača peča s kupilnim robcem, LjZv.
Pleteršnik
kosíłce, n. dem. kosilo; kleines Früh- oder Mittagsmahl; plitvo k., Svet. (Rok.); — das Frühstück, Jan.
Pleteršnik
kosír 1., -rja, m. 1) das Krummesser, das Abästmesser, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Dol., Kras; das Rebenmesser, Habd.-Mik., BlKr.; kostanjevo kolje s kosirjem belijo, BlKr.; — 2) = kosarica, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 3) der Sensenstiel, C., Polj.; — obroček, ki priklepa koso h kosišču, Gor.; der Sensenring, Mur., Cig., Jan.
Število zadetkov: 967