Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zemljár, -rja, m. der Ganzhübler, Svet. (Rok.).
Celotno geslo Frazemi
zêmlja (Zêmlja) Frazemi s sestavino zêmlja (Zêmlja):
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo
SSKJ²
zemljekróg -a m (ọ̑)
knjiž. zemlja, (vesoljni) svet: sonce obžarja zemljekrog
Pleteršnik
zemljevȃnje, n. 1) der Landbau, C.; — 2) Grund und Boden, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zemljȋštvọ, n. Grund und Boden, Svet. (Rok.); — das Grundstück, Cig.
Pleteršnik
zgledováti se, -ȗjem se, vb. impf. Blicke werfen: mej sabo so se zgledovali, sie blickten einander an, Dalm.; — z. se nad kom: ves svet se zgleduje nad njim, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.; nad tem se ljudje zgledujejo, das fällt auf, Cig.; — z. se nad kom (čim), Ärgernis nehmen an jemandem (einer Sache); — z. se po kom, sich an jemandem ein Beispiel nehmen: zgleduj se po drugih, Cig.; — (nam. vzg-).
Pleteršnik
zgoníšče, n. = zgon: ko bi se ljudje ne ženili, svet bi se izpremenil v cigansko zgonišče, LjZv.
Celotno geslo Frazemi
zíbel Frazemi s sestavino zíbel:
od zíbeli do grôba
Pleteršnik
zȋbež, m. das Schwanken, das Wanken: z. zemeljske osi, die Nutation, Cig. (T.); na zibežu biti, = na vagi biti, schwanken, Cig. (T.), Svet. (Rok.).
Pravopis
zidealizíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ svet preteklosti
zidealizíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Pleteršnik
zigráti se, -ȃ se, vb. pf. zigra se mi pred očmi, es beginnen die Gegenstände vor meinen Augen zu tanzen, Svet. (Rok.); — (nam. vzi-).
SSKJ²
zindustrializírati -am dov. (ȋ)
uvesti, razširiti industrijsko dejavnost na določenem območju: zindustrializirati deželo / zindustrializirati družbo
    zindustrializíran -a -o:
    sodobni zindustrializirani svet; zindustrializirano življenje
Pravopis
ZÍS ZÍS-a tudi ZÍS -- m (ȋ; ȋ) Zvezni izvršni svet
Pleteršnik
zlę̑goma, adv. = zlagoma, Jan., Ravn., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zlícema, adv. in gleicher Fläche, nicht herausragend, Svet. (Rok.); in gleicher Fronte, C.; — (pren.) z. je bilo platna, die Leinwand hat knapp ausgereicht, Savinska dol.-C.
Pleteršnik
zlobíti, -ím, vb. impf. 1) böse machen, Mur.; — 2) z se, zürnen, wüthen, sich ärgern, Meg., Mur., Cig., Jan.; zakaj se ajdje zlobe? Dalm., Trub.; tako divja ino se zlobi ta svet, Trub.; — 3) z. se, drohen, C.; z. se komu, Jarn.; zlobi se mu, da ga bo otepel, da mu bo hišo podžgal, Fr.-C., Savinska dol.-DSv.; — 4) z. se, großthuend versprechen: že dolgo se zlobi, da bo v mesto šel, C.; 46 let se je ta tempelj delal, in ti se ga zlobiš v treh dneh postaviti? Ravn.; Tam se mladenič ne zlobi Biti modrejši kakor ti, Slom.
Pleteršnik
zlóčest, adj. schlecht, böse, Dict., Mur., Dol.-Cig., Jan., C., Mik., Krelj, nk.; zločesti ljudje, Svet. (Rok.); — tudi: zločèst, -čę́sta.
Pleteršnik
zlǫ́žən 2., -žna, adj. 1) sanft abgedacht, Cig.; (zlóžən) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); z. svet, Rut. (Zg. Tolm.); z. pot, ein nicht steiler Weg, C., Z.; zložno se dviguje gorovje, LjZv.; — 2) bequem, gemächlich, Cig., Jan., nk.; zložno živeti, C., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zmámən, -mna, adj. trügerisch: zmamni, nespametni svet, Krelj.
SSKJ²
zmamíti in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. (ī á; á ȃ) ekspr.
1. s čim želenim, vabljivim spraviti koga kam, kamor sicer ne bi šel: zmamiti koga k sebi / zmamiti koga z obljubami; zmamiti koga proč, ven / denar ga je zmamil v svet
2. s svojimi vabljivimi lastnostmi povzročiti, da kdo naredi, stori kaj, česar sicer ne bi naredil, storil: visoka cena je zmamila marsikaterega lastnika, da je živino prodal
● zastar. pijača, vročina človeka zmami omami; prim. izmamiti
Število zadetkov: 3035