Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ekspresivno biti razširjen po površini v obliki mreže
- 1.1. ekspresivno prekrivati površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
- 2. ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
- 3. ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki meri
- 2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se
- 3. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se
- 1. samica ptičarja
- 2. ženska, ki zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ornitologinja
ETIMOLOGIJA: ↑ptičar
- 1. del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
- 1.1. negativna posledica, ki jo pravno pravilo določa v primeru kršitve
- 2. kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
- 1. nastopanje z zabavanjem občinstva s pripovedovanjem šal; SINONIMI: stand up komedija
- 2. kot pridevnik ki je v zvezi s stand upom 1.
ETIMOLOGIJA: ↑stand-up
- 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
- 1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
- 2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
- 1. odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino
- 1.1. tak kos lesa, na enem koncu narezan, kot pripomoček za svetenje
- 1.2. odcepljen droben del česa, navadno lesa
- 2. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka
- 3. iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae
- 4. ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz ↑treskati - več ...
- 1. ki je v zvezi z umetnostjo
- 1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
- 1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
- 2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
- 3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
- 1. ekspresivno izražati čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
- 2. ekspresivno izražati nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
- 3. ekspresivno prihajati iz rodil
ETIMOLOGIJA: ↑zajec
- 1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
- 1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
- 2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
- 2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
- 2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
- 3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
- 3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
ETIMOLOGIJA: ↑presti
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
- absolútno
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 152
- Naslednja »