Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
skála, f. 1) der Fels, der Felsblock; živa skala, lebendiger Fels; podvodna s., die Klippe, Cig. (T.); eratska s., erratischer Block, der Findling, Cig. (T.); — 2) der Holzsplitter, Mur., C.; der Lichtspan, Mik., vzhŠt.-Valj. (Rad); s skalami svetiti, Z.
Pleteršnik
svẹ́titi 1., -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; (pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
Pleteršnik
Pleteršnik
škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
Pleteršnik
trẹskà, f. 1) der Holzspan; kadar tesarji hlode tešejo, treske odletavajo; der Lichtspan; treske tesati; s treskami svetiti; — 2) der Klippfisch, Cig.; usoljena t., der Laberdan, Jan.; — tudi: trẹ̀ska, Cv., trẹ́ska, jvzhŠt.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
blískati se -am se nedov.
1. bliskati se: bliszkati sze KOJ 1833; Gda ſze bliſzka BKM 1789, 362; Csi gli bliſzka i germi SM 1747, 76; Bliſzka ſze KM 1790, 92; blizka sze AIN 1876; pren. Csi zocsmi ſzemo tamo bliſzkamo KŠ 1754, 43
2. bleščati se, svetiti se: I gvant nyegov ſze je bliſzkao KŠ 1771, 129
bliskajóuči -a -e bleščeč: i gvant nyegov je bio bejli i bliszkajoucsi ſze KŠ 1771, 199; vu bliſzkajoucsem gvanti KŠ 1771, 254
1. bliskati se: bliszkati sze KOJ 1833; Gda ſze bliſzka BKM 1789, 362; Csi gli bliſzka i germi SM 1747, 76; Bliſzka ſze KM 1790, 92; blizka sze AIN 1876; pren. Csi zocsmi ſzemo tamo bliſzkamo KŠ 1754, 43
2. bleščati se, svetiti se: I gvant nyegov ſze je bliſzkao KŠ 1771, 129
bliskajóuči -a -e bleščeč: i gvant nyegov je bio bejli i bliszkajoucsi ſze KŠ 1771, 199; vu bliſzkajoucsem gvanti KŠ 1771, 254
Prekmurski
svéjtiti tudi svéititi tudi svétiti -im nedov.
1. svetiti, dajati svetlobo: paſzko máte, kako na ſzvetloſzt (ſzveicso) stera v kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; liki ſzkalo, ſtera ſzvejti vtemnom meſzti KŠ 1754, 157; liki ſzuncze, gda ſzvejti vu jakoſzti ſzvojoj KŠ 1771, 768; szvêti mi trák KAJ 1848, 4; plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Nouva ſzvetloſzt v nocſi ſzvejti BKM 1789, 3; i trétyi tao dnéva je nej ſzvejto KŠ 1771, 781; Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; pren. bole nám ta ſzvetloſcha reicſi Bosje od jaſznoſzti ſzuncſene ſzveiti TF 1715, 3; Szám je pa vszém z-lejpimi példami szvejto KOJ 1848, 14; Naj ſzvejtijo z-'zitkom lüſztvi BKM 1789, 294
2. usmerjati svetlobo: ino szi na brejg szvejtita KOJ 1845, 114
3. uporabljati kot vir svetlobe: svetijo si ž njihovov mastjov AI 1878, 20; plamén itak szveto AI 1875, kaz. br. 8; plaménje szo szvetile AI 1875, kaz. br. 7
svéjtiti se -im se svetiti se: i ſzvetloſzt ſze v-kmiczi ſzvejti BKM 1789, 127; Liki zvejzde ino ſzuncze ſze ſzvejtilo bode KŠ 1754, 142; i ſzvejto ſze je obráſz nyegov, liki ſzuncze KŠ 1771, 55; pren. Vöra ſze more ſzvejtiti BKM 1789, 20; hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; 'Ze ſze ſzvejtijo tve jaſzli BKM 1789, 3; Ponávlaj me v lübézni, Naj ſze ſzvejtim od nyé zvejzd KŠ 1754, 259; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; Tva ſzvéta rejcs naj ſze ſzvejti Vnasi ſzrczáj vero znejti BKM 1789, 394; Teda bodo ſze ti pravicsni ſzvejtili, liki ſzuncze KŠ 1754, 140; Teda ſze ti pravicsni ſzvejtili bodo KŠ 1771, 45
svetéči -a -e sveteč: On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; V-fonklavom szvetécsivi KAJ 1870, 171
1. svetiti, dajati svetlobo: paſzko máte, kako na ſzvetloſzt (ſzveicso) stera v kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; liki ſzkalo, ſtera ſzvejti vtemnom meſzti KŠ 1754, 157; liki ſzuncze, gda ſzvejti vu jakoſzti ſzvojoj KŠ 1771, 768; szvêti mi trák KAJ 1848, 4; plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Nouva ſzvetloſzt v nocſi ſzvejti BKM 1789, 3; i trétyi tao dnéva je nej ſzvejto KŠ 1771, 781; Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; pren. bole nám ta ſzvetloſcha reicſi Bosje od jaſznoſzti ſzuncſene ſzveiti TF 1715, 3; Szám je pa vszém z-lejpimi példami szvejto KOJ 1848, 14; Naj ſzvejtijo z-'zitkom lüſztvi BKM 1789, 294
2. usmerjati svetlobo: ino szi na brejg szvejtita KOJ 1845, 114
3. uporabljati kot vir svetlobe: svetijo si ž njihovov mastjov AI 1878, 20; plamén itak szveto AI 1875, kaz. br. 8; plaménje szo szvetile AI 1875, kaz. br. 7
svéjtiti se -im se svetiti se: i ſzvetloſzt ſze v-kmiczi ſzvejti BKM 1789, 127; Liki zvejzde ino ſzuncze ſze ſzvejtilo bode KŠ 1754, 142; i ſzvejto ſze je obráſz nyegov, liki ſzuncze KŠ 1771, 55; pren. Vöra ſze more ſzvejtiti BKM 1789, 20; hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; 'Ze ſze ſzvejtijo tve jaſzli BKM 1789, 3; Ponávlaj me v lübézni, Naj ſze ſzvejtim od nyé zvejzd KŠ 1754, 259; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; Tva ſzvéta rejcs naj ſze ſzvejti Vnasi ſzrczáj vero znejti BKM 1789, 394; Teda bodo ſze ti pravicsni ſzvejtili, liki ſzuncze KŠ 1754, 140; Teda ſze ti pravicsni ſzvejtili bodo KŠ 1771, 45
svetéči -a -e sveteč: On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; V-fonklavom szvetécsivi KAJ 1870, 171
Prekmurski
svetìti -ím nedov. posvečevati, praznovati: Bosje imé ſzvetiti bránio TF 1715, 28; Zakaj je zapovedau B. Nedelni dén ſzvetiti KŠ 1754, 26; potrejbno mi je priſeſztni ſzvétek ſzvetiti KŠ 1771, 399; I tvoje imé tak szvetiti KAJ 1848, 171; Krscsánszki szvêt szveti AIP 1876, br. 6, 8; ſteri Nedele ne ſzvetijo KŠ 1754, 25; Ztvov miloſcsov náſz ſzvéti BKM 1789, 176; I záto ſzvétek ſzvétmo KŠ 1771, 498; naj ſzvétke ſzvetimo KM 1783, 275; ár ga je on ſzám ſzvetiu KŠ 1754, 26
svetìti se tudi svejtìti se -ím se posvečevati se, praznovati se: Kaj ſzo ſze moji ſzvétki zacsnoli 'se ſzvetiti SIZ 1807, 55; ſzvétiſze imé tvoje TF 1715, 25; Szvéti sze imé tvoie ABC 1725, A4b; ſzvétiſze imé tvoje SM 1747, 43; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzvéti ſze imé tvoje KŠ 1771, 206; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1783, 140; Szvéti ſze Imé tvoje BKM 1789, 359; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1790, 109; kiſze je ſzvetila KŠ 1754, 27; V ſzobotto vecsér pa, ki ſze ſzvejti na prvi dén tyedna KŠ 1771, 97
svetéči -a -e sam. praznujoči: z-vno'zinov szvetécsov TA 1848, 34
svetìti se tudi svejtìti se -ím se posvečevati se, praznovati se: Kaj ſzo ſze moji ſzvétki zacsnoli 'se ſzvetiti SIZ 1807, 55; ſzvétiſze imé tvoje TF 1715, 25; Szvéti sze imé tvoie ABC 1725, A4b; ſzvétiſze imé tvoje SM 1747, 43; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzvéti ſze imé tvoje KŠ 1771, 206; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1783, 140; Szvéti ſze Imé tvoje BKM 1789, 359; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1790, 109; kiſze je ſzvetila KŠ 1754, 27; V ſzobotto vecsér pa, ki ſze ſzvejti na prvi dén tyedna KŠ 1771, 97
svetéči -a -e sam. praznujoči: z-vno'zinov szvetécsov TA 1848, 34
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
]
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 90
Dostopnost