Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.-Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
Pleteršnik
občutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich; o. za svetlobo, lichtempfindlich, Cig. (T.); — 2) = občuten 2), Cig.
Pleteršnik
odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.-M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
Pleteršnik
osvẹtlíti, -ím, vb. pf. 1) glänzend machen, blänken, putzen, Cig., Jan.; — 2) bestrahlen, beleuchten, Cig.; ob mesečnem mraku solnčni žarki lune prav ne osvetle, Ravn.-Valj. (Rad); nit, osvetljena z rdečo svetlobo, Žnid.; — illuminieren, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
razsípati, -sȋpam, -pljem, vb. impf. ad razsuti; 1) zerstreuen, herumstreuen; r. svetlobo, barve, Cig. (T.); r. denar, das Geld verschwenden; r. blago, ogr.-Valj. (Rad); — 2) r. se, sich entwickeln (v. Blüten), Levst. (Beč.); — 3) r. se, zerfallen; — (vb. pf. = razsuti, Št.).
Pleteršnik
sŕkati, sȓkam, -čem, vb. impf. schlürfen: rad ga srka, er trinkt gern; — saugen (phys.), Cig. (T.); — svetlobo s., das Licht absorbieren, Žnid.; (pogl. piti).
Pleteršnik
svẹtlóba, f. 1) das Licht; mesečna s.; več svetlobe potrebujem; gomoleča s., flackerndes Licht, Erj. (Som.); — die Helle; dnevna s.; — der Schein; s svetlobo obdan; — na svetlobo dati = na svetlo dati, (ein Buch) herausgeben, Pirc, Burg.; — 2) die innere Weitung eines Gefäßes, der innere freie Raum, Cig. (T.), Svet. (Rok.); čoln ima dva metra svetlobe, der Kahn hat zwei Meter im Lichten, Cig.
Pleteršnik
šápula, f. der Heiligenschein: svetniki se s šapulo ali svetlobo okoli glave malajo, Trub.; — prim. šapelj.
Pleteršnik
zazídati, -am, vb. pf. 1) durch Mauerwerk verschließen, zumauern, vermauern, verbauen; okno, vrata z.; razgled z.; svetlobo komu z., Cig.; — einmauern; zaklad z.; živega človeka z.; — 2) durch Bauen verlieren, auf Bauten verausgaben: veliko denarja z.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
goréči -a -e prid.
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
Prekmurski
svéjtiti tudi svéititi tudi svétiti -im nedov.
1. svetiti, dajati svetlobo: paſzko máte, kako na ſzvetloſzt (ſzveicso) stera v kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; liki ſzkalo, ſtera ſzvejti vtemnom meſzti KŠ 1754, 157; liki ſzuncze, gda ſzvejti vu jakoſzti ſzvojoj KŠ 1771, 768; szvêti mi trák KAJ 1848, 4; plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Nouva ſzvetloſzt v nocſi ſzvejti BKM 1789, 3; i trétyi tao dnéva je nej ſzvejto KŠ 1771, 781; Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; pren. bole nám ta ſzvetloſcha reicſi Bosje od jaſznoſzti ſzuncſene ſzveiti TF 1715, 3; Szám je pa vszém z-lejpimi példami szvejto KOJ 1848, 14; Naj ſzvejtijo z-'zitkom lüſztvi BKM 1789, 294
2. usmerjati svetlobo: ino szi na brejg szvejtita KOJ 1845, 114
3. uporabljati kot vir svetlobe: svetijo si ž njihovov mastjov AI 1878, 20; plamén itak szveto AI 1875, kaz. br. 8; plaménje szo szvetile AI 1875, kaz. br. 7
svéjtiti se -im se svetiti se: i ſzvetloſzt ſze v-kmiczi ſzvejti BKM 1789, 127; Liki zvejzde ino ſzuncze ſze ſzvejtilo bode KŠ 1754, 142; i ſzvejto ſze je obráſz nyegov, liki ſzuncze KŠ 1771, 55; pren. Vöra ſze more ſzvejtiti BKM 1789, 20; hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; 'Ze ſze ſzvejtijo tve jaſzli BKM 1789, 3; Ponávlaj me v lübézni, Naj ſze ſzvejtim od nyé zvejzd KŠ 1754, 259; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; Tva ſzvéta rejcs naj ſze ſzvejti Vnasi ſzrczáj vero znejti BKM 1789, 394; Teda bodo ſze ti pravicsni ſzvejtili, liki ſzuncze KŠ 1754, 140; Teda ſze ti pravicsni ſzvejtili bodo KŠ 1771, 45
svetéči -a -e sveteč: On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; V-fonklavom szvetécsivi KAJ 1870, 171
1. svetiti, dajati svetlobo: paſzko máte, kako na ſzvetloſzt (ſzveicso) stera v kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; liki ſzkalo, ſtera ſzvejti vtemnom meſzti KŠ 1754, 157; liki ſzuncze, gda ſzvejti vu jakoſzti ſzvojoj KŠ 1771, 768; szvêti mi trák KAJ 1848, 4; plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Nouva ſzvetloſzt v nocſi ſzvejti BKM 1789, 3; i trétyi tao dnéva je nej ſzvejto KŠ 1771, 781; Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; pren. bole nám ta ſzvetloſcha reicſi Bosje od jaſznoſzti ſzuncſene ſzveiti TF 1715, 3; Szám je pa vszém z-lejpimi példami szvejto KOJ 1848, 14; Naj ſzvejtijo z-'zitkom lüſztvi BKM 1789, 294
2. usmerjati svetlobo: ino szi na brejg szvejtita KOJ 1845, 114
3. uporabljati kot vir svetlobe: svetijo si ž njihovov mastjov AI 1878, 20; plamén itak szveto AI 1875, kaz. br. 8; plaménje szo szvetile AI 1875, kaz. br. 7
svéjtiti se -im se svetiti se: i ſzvetloſzt ſze v-kmiczi ſzvejti BKM 1789, 127; Liki zvejzde ino ſzuncze ſze ſzvejtilo bode KŠ 1754, 142; i ſzvejto ſze je obráſz nyegov, liki ſzuncze KŠ 1771, 55; pren. Vöra ſze more ſzvejtiti BKM 1789, 20; hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; 'Ze ſze ſzvejtijo tve jaſzli BKM 1789, 3; Ponávlaj me v lübézni, Naj ſze ſzvejtim od nyé zvejzd KŠ 1754, 259; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; Tva ſzvéta rejcs naj ſze ſzvejti Vnasi ſzrczáj vero znejti BKM 1789, 394; Teda bodo ſze ti pravicsni ſzvejtili, liki ſzuncze KŠ 1754, 140; Teda ſze ti pravicsni ſzvejtili bodo KŠ 1771, 45
svetéči -a -e sveteč: On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; V-fonklavom szvetécsivi KAJ 1870, 171
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
grafinja ž grofična: gnadliua Gospodizhna Graffinia im. ed. ſe bodo saperli v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra ǀ ta gnadliua Gospodizhna Graffinia im. ed. v' tem Svetem Kloshtru nebodò ſvojo ſvetlobo skrili, temuzh she dalei vun respreſtrili → grof
Svetokriški
imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
Svetokriški
kazati kažem nedov. kazati: ozy pruti ſteni oberne inu sazhne na quarte kasat nedol. ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid marmrat, inu sobe Kasat nedol. ǀ vſy ſo bili ſazheli Henricusa gardu gledat s'parſtam kaſat nedol. ǀ s' perſtam sazhne kaſſat nedol. ǀ imè imam v'mojh s: Ranah, katere ozhetu Nebeshkimu kashem 1. ed. ǀ ti ozhetu Nebeshkimu tuoje s. Rane kashesh 2. ed. ǀ jega S. Rane ozhetu Nebeshkimu kashe 3. ed. ǀ drugem pot kashe 3. ed. ǀ vaſhe offertne guante kaſſite 2. mn. ǀ s' perſtam sa taiſtimy kasheio 3. mn. ǀ kashejo 3. mn. tajſte ſirotize nyh ſrajzhize ǀ ta pravi pot v'deshelo te oblube ym ie kasal del. ed. m ǀ ſvoje bele roke, inu noge persy je kasala del. ed. ž ǀ drugim je kaſala del. ed. ž, inu djala: Pogledajte mojga bobizha ǀ My ſmo ym nasho ſvètlobo kasali del. mn. m kazati se kazati se, prikazovati se: de si lih od ſazhetka ſe kaſe 3. ed. vejter dober, inu nuzen, vener vezhkrat ſe preoberne ǀ ta zhernij hudizh supet ſe kaſse 3. ed. ǀ zhudne sveſde v'luftu ſe Kasheio 3. mn. ǀ ſnamine Svetiga krisha, katiru na taiſti dan ſe je folku kaſalu del. ed. s
Svetokriški
kod prisl. kod: jo uprasha kot je hodila ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè ǀ koku mu je ime? od kot je? kaj veruje? ǀ ga je ſprashovala kod je hodil ǀ Ouzhize moje! kod hodite? ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil ǀ odkot taka muzh od kod odkod v stavkih, ki sprašujejo po vzroku stanja: od kot menish, de pride leta tvoja velika nepamet ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu ǀ Ali od Kot ta greshna shena ſe taku hitru sgreva, inu pobulsha ǀ Od kod tedaj pride, de vy tulikajn krat shlishite pridiguat, koku ſvetu ſò shiveli ty lubi Svetniki, inu Svetnize Boshje, vener greshnu shivite
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 68
Dostopnost