Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
definítor -ja m (ȋ) rel. svetovalec, pomočnik predstojnika samostanskega reda: definitor v kapucinskem samostanu
SSKJ
dvorján in dvorjàn -ána m (ȃ; ȁ á) nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru: slavja se bo udeležil tudi kralj s svojimi dvorjani
SSKJ
kážipót -a m (ȃ-ọ́) tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj: postaviti kažipot; ob cesti stoji lesen kažipot
// ekspr. svetovalec, vodnik: dolgo je bil njegov kažipot; pren. priročnik nam bo dober kažipot po literaturi
SSKJ
konzistoriálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzistorij: konzistorialno delo / konzistorialni svetnik škofov svetovalec
SSKJ
konzultánt -a m (ā á) kdor daje (na)svete, strokovna mnenja, svetovalec: konzultant v umetniških zadevah; pri podjetju je sodeloval kot konzultant
SSKJ
méntor -ja m (ẹ̄) kdor z nasveti, pojasnili usmerja, vodi mladega, neizkušenega človeka; vodja, svetovalec: vprašati za nasvet svojega mentorja; mentor začetnikov / ta revija je mentor mladih pisateljev in pesnikov
♦ agr. rastlina, s katero se vpliva na lastnosti novih križancev
SSKJ
móder2 -dra -o prid., modréjši tudi módrejši (ọ́) 
  1. 1. knjiž. sposoben prodorno misliti in ustrezno ravnati; preudaren, pameten: moder človek, svetovalec; moder mož; on je najmodrejši med njimi; modro dekle; iron. tega je krivo tvoje modro vodstvo; moder v govorjenju; modrejši si, kot sem mislil; moder kot Salomon zelo; modrejši si od mene; postal si modrejši in starejši / ekspr. modra pamet / redko dali so ga v šole, da bi postal moder izobražen
    ●     ekspr. če ga ne poznaš, verjemi, da je modra glava, da ima modro glavo da je pameten človek; spet je za eno izkušnjo modrejši spet si je pridobil izkušnjo
    // ki vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: hvaležen mu je bil za modre nauke; njegov nasvet se mu je zdel moder; modra sodba; njegova beseda je vedno modra; modro mnenje / modra politika / modro kmetijstvo
  2. 2. nar. resen, zadržan: zakaj si tako moder / moder obraz; modra drža / z modrimi voli je lahko oral sam mirnimi, poslušnimi
    módro prisl.: modro se držati, govoriti, živeti; vse je modro premislil
    módri -a -o sam.: modri se je hitro znašel; kamen modrih po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; sedem modrih grški misleci in državniki v dobi pred Sokratom; moška in modra je ta; dokaj modrih je povedal modrih misli
    ♦     rel. trije modri trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa
SSKJ
pedagóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško
♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo
    pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače
SSKJ
potokàz -áza m (ȁ á) zastar. kažipot: postaviti potokaze / bil je njegov potokaz svetovalec, vodnik
// njegovo delo je potokaz mlajšim rodovom
SSKJ
samooblásten -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki ima neomejeno, samovoljno oblast: bil je svetovalec samooblastnega ruskega carja
// oblasten, samovoljen: ima samooblastnega moža / direktorjevo samooblastno ravnanje
    samooblástno prisl.: samooblastno se je vmešaval v državne posle
SSKJ
smérnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. plastičen količek s svetlobnimi odbojniki za označevanje cestnega roba: postaviti smernik / avtomobil je zaneslo v obcestni smernik
  2. 2. redko tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smernik
  3. 3. avt. smerokaz, smerni kazalec: vključiti smernik
    ●     knjiž., ekspr. dolgo je bil njihov smernik svetovalec, vodnik
    ♦     grad. opečni zidak, podolžno položen v zid
SSKJ
spodbujeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor spodbuja: bil mu je spodbujevalec in svetovalec pri delu; spodbujevalec mladine
SSKJ
svétnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. s prilastkom najvišji naslov za strokovnega, znanstvenega delavca v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah: postal je raziskovalni svetnik; biti izvoljen za strokovnega, znanstvenega svetnika
  2. 2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: kot starejši zaslužni delavec je bil imenovan za svetnika / sodni svetnik; nekdaj samostojni svetnik
  3. 3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: imenovati svetnike / dvorni, finančni, sodni, vladni svetnik; njegov oče je bil tajni svetnik
    ●     zastar. bil jim je dober svetnik svetovalec; deželnosodni svetnik v stari Avstriji sodnik senata deželnega sodišča; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti
    ♦     rel. konzistorialni svetnik škofov svetovalec
SSKJ
svetoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 
  1. 1. kdor z (na)sveti usmerja, vodi: bil je njihov prijatelj in svetovalec; izbrati si koga za svetovalca; dober, preudaren svetovalec
    // navadno s prilastkom kdor daje (na)svete, strokovna mnenja: sodeloval je pri tem projektu kot svetovalec; priložnostni, stalni jezikovni svetovalec; imajo novega modnega, pravnega, umetniškega svetovalca
    ♦     ped. poklicni svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri izbiri najustreznejšega poklica; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol
  2. 2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: biti imenovan za svetovalca / posebni svetovalec predsednika; samostojni svetovalec; svetovalec državnega sekretarja za zunanje zadeve
  3. 3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: napredoval je v svetovalca / sodni svetovalec sodni svetnik
SSKJ
svetoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svetovalec: žena mu je bila najboljša prijateljica in svetovalka; dobra, pametna svetovalka / pri delu je sodelovala kot svetovalka; modna svetovalka / pedagoška svetovalka / samostojna svetovalka
SSKJ
svetovánec in svétovanec -nca m (á; ẹ́) knjiž. kdor dobi nasvet: svetovalec in svetovanec
SSKJ
škófov tudi škôfov -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na škofa: škofova pridiga / škofov namestnik, svetovalec
SSKJ
vezír -ja m (ī) zlasti v fevdalni Turčiji  
  1. 1. visok državni funkcionar: sultanovo posvetovanje z vezirji / veliki vezir glavni sultanov svetovalec
  2. 2. sultanov pokrajinski namestnik: vezir v Bosni

Slovar novejšega besedja

SNB
odnòsSSKJ -ôsa m (ȍ ó)
    odnôsi z jávnostmi -ov -- -- in odnôsi z jávnostjo -ov -- -- m mn. (ó, á; ó, ā)
    načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; piar1 (1), piarovstvo, PR, stiki z javnostmi: svetovalec za odnose z javnostmi; agencija za oglaševanje in odnose z javnostmi; Odnosi z javnostmi so del poslovne strategije podjetij in vključujejo celovito komuniciranje organizacije navznoter in navzven
SNB
razvójnik -a m, člov. (ọ̑)
strokovni delavec, ki v podjetju proučuje možnosti za razvoj novih programov in spremembe, izboljšave že obstoječih ter pripravi ustrezno dokumentacijo za njihovo realizacijo: raziskovalci in razvojniki; Največja težava vsakega razvojnika je narediti najboljši izdelek na svetu za najnižjo ceno E univerbizirano iz razvójni inženír, svetoválec
Število zadetkov: 22