Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
dojíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. hraniti s svojim mlekom: mati doji otroka; zelo dolgo je dojila / psica doji mladiče
  2. 2. nar. vzhodno iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; molsti: dojiti kravo
    // nepreh. imeti, dajati mleko: doji več kot polovica krav; koza dobro doji
    dojèč -éča -e: doječe matere
SSKJ
dóktorstvo -a s (ọ́) doktorski naslov, doktorska čast: doseči doktorstvo; s svojim doktorstvom si tam ne bo dosti pomagal
SSKJ
dolgovézen -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen
// razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih
SSKJ
doložíti -ím dov., dolóžil (ī í) dati, položiti zraven: doložiti drva v peč; k svojim vrečam je doložil še naše; doloži na ogenj, da ne ugasne
SSKJ
dolžnóst -i [u̯ž] ž (ọ̑) 
  1. 1. kar bi kdo moral storiti, opravljati zaradi določenih norm, zlasti moralnih: skrb za mladino je naša dolžnost; storil je, kakor mu je narekovala, velevala dolžnost; nikar se ne zahvaljuj, storil sem samo svojo dolžnost; moralna dolžnost; ekspr. to je naša sveta dolžnost; dolžnost varovanja tajnosti; zavedati se dolžnosti do domovine, do otrok / tvoja dolžnost je, da to pojasniš pričakuje se od tebe, moraš; vsak ima dolžnost sporočiti, kar o stvari ve; štel si je v dolžnost pomagati prijatelju; knjiž. plačaj, kar ti je dolžnost plačati
    // nav. mn. kar mora kdo storiti, opravljati v zvezi s svojim poklicem, položajem, pripadnostjo: dolžnosti ga kličejo drugam; izpolnjevati, opravljati, zanemarjati dolžnosti; poklicne, verske dolžnosti; pravice in dolžnosti državljanov; po službeni, uradni dolžnosti službeno, uradno
    ●     publ. vsi vaščani so že dopoldne izpolnili svojo državljansko dolžnost so volili
  2. 2. funkcija, služba: razrešili so ga sekretarskih dolžnosti; prevzel je dolžnosti podpredsednika / odhaja na novo službeno dolžnost službeno mesto
    // vršilec dolžnosti [v. d.] ravnatelja gimnazije
SSKJ
doprinêsti -nêsem dov., doprinésel doprinêsla (é) 
  1. 1. publ. pripomoči, pomagati, prispevati: konferenca je doprinesla k razumevanju problemov; s svojo dosledno borbo je mnogo doprinesel k zmagi; s svojim delom so veliko doprinesli skupnosti / doprinesti svoj delež osvobodilnemu gibanju; doprinesti žrtve žrtvovati se
  2. 2. redko nadomestiti: na vso moč se je gnal, da bi doprinesel zamudo
    doprinesèn tudi doprinešèn -êna -o: žrtev je doprinesena
SSKJ
dosegljáj -a m (ȃ) 
  1. 1. dosežek: zadovoljen je s svojim dosegljajem; umetniški dosegljaji
  2. 2. nav. ekspr. doseg: kuhinja mora biti urejena tako, da ima gospodinja vse na dosegljaju / ustrelil je v prazno, žival je bila že iz dosegljaja
SSKJ
drézanje -a s (ẹ̄) glagolnik od drezati: drezanje s komolci / mučil jo je s svojim večnim drezanjem / po večkratnem drezanju so predlog le sprejeli na dnevni red
SSKJ
drobníčiti -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti: sinice čez dan nenehno drobničijo s svojim cicanjem (M. Kranjec)
SSKJ
drúžba -e ž (ȗ) 
  1. 1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov: človeška družba; sodobna jugoslovanska družba; gospodarstvo, življenje družbe; družina je osnovna celica družbe; najvplivnejša plast družbe; dialektično pojmovanje družbe; problemi današnje družbe; razvoj, ureditev družbe; odnos do družbe; nauk o družbi / ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča
    // družba je prevzela v svoje roke vsa proizvajalna sredstva
  2. 2. s prilastkom na določen gospodarski in politični način organizirana skupnost ljudi: kapitalistična, socialistična družba; razredna družba; graditev nove, brezrazredne družbe / patriarhalna, rodovno-plemenska družba
    // ljudje v taki skupnosti: takratna fevdalna družba ga je prezirala
  3. 3. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: družba je posedla okoli mize; vsa družba se je imenitno zabavala; uvesti koga v družbo; glasna, vesela družba; izbrana, kavarniška, pivska, zaključena družba; v to gostilno redno zahaja družba profesorjev / vedenje v družbi / bil je vodja rokovnjaške družbe
    // prisotnost koga, zlasti zaradi zabave: izogibaj se njegove družbe; sam zase se drži, ne mara družbe, za družbo; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; biti v družbi s kom; ni čutil potrebe po človeški družbi; prijetno se počuti v ženski družbi / povsod se je pojavljala v družbi svoje prijateljice
  4. 4. navadno s prilastkom, v kapitalistični ekonomiki podjetje z več solastniki ali delničarji: filmska, letalska, petrolejska, trgovska družba; nacionalizacija bank in zavarovalnih družb / delniška družba družba, ki je pridobila glavnico s prodajo delnic; komanditna družba trgovska družba, v kateri nekateri člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi pa le do višine vloženega deleža
    ●     dela mu družbo je z njim, da ni sam; Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; preg. po slabi družbi rada glava boli
    ♦     rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli
SSKJ
držánje -a s (ȃ) glagolnik od držati:
  1. a) polurno držanje vrvi ga je močno utrudilo / prepoznal sem ga po načinu držanja glave; sproščeno držanje rok / držanje govedi na prostem / držanje ritma / držanje danih obljub
  2. b) nejevoljo je bilo čutiti iz vsega njegovega držanja in vedenja / s svojim držanjem v preteklosti si je zelo škodil
SSKJ
duhovít -a -o prid., duhovítejši (ȋ) 
  1. 1. ki je sposoben biti domiseln in šaljiv obenem: fant je nenavadno duhovit; zelo rad ima duhovito druščino; veljala je za sila duhovito žensko / njegove rjave oči imajo duhovit izraz / duhovita primera, šala
  2. 2. izvirno izpeljan, rešen: duhovita iznajdba; duhovita šahovska poteza; ta teorija je sicer zelo duhovita, toda nedokazljiva; gledalce je najbolj navdušil srednji napadalec s svojim duhovitim preigravanjem
    duhovíto prisl.: znal je zelo duhovito govoriti; pisatelj je duhovito opisoval napake svoje dobe; sam.: prosili so ga, naj jim pove kakšno duhovito šalo, domislico
SSKJ
dvórôgeljnik in dvórógeljnik -a [gəl] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki
SSKJ
efékten1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu
♦ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana
    eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno
SSKJ
fígarstvo -a s (ȋ) pog., ekspr. lastnost strahopetnega, bojazljivega človeka: s svojim figarstvom nam delaš sramoto
SSKJ
frájer -ja m (á) pog. moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači: mestni frajerji; večji frajer je, kot sem mislil; skušal je biti frajer
// nižje pog. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: našla si je drugega frajerja; s svojim frajerjem je bila v kinu
SSKJ
frákar -ja m (ȃ) slabš., nekdaj človek iz meščanskih krogov, ki s svojim vedenjem kaže, da se ima za družbeno več vrednega: nisem ne aristokrat ne frakar; zmerjali so ga s frakarjem; veljaki in frakarji
SSKJ
gízdav -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; ȁ á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen
    gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske
SSKJ
gízdavost in gizdávost -i ž (í; á) raba peša lastnost, značilnost človeka, ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: motila jo je njegova gizdavost / rad je imel eleganco, sovražil pa je gizdavost; ženska gizdavost
SSKJ
globočáva -e ž (ȃ) star. globina: pisatelj je dal svojim osebam premalo notranje globočave
Število zadetkov: 400