Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
začásen -sna -o (á) ~ mejni prehod; Ta ukrep je ~
začásnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
zádaj mestov. prostor. prisl. (á) sedeti ~; večje fante postaviti ~; bolj, čisto, daleč ~; Otroci se igrajo ~ na igrišču; Boj se tistega, ki spredaj liže, ~ praska |zahrbtnega, hinavskega človeka|; poud. streči komu spredaj in ~ |zelo|; prakt.sp.: V primerjavi z razvitimi smo daleč ~ zelo zaostajamo; Ta ura je kar naprej ~ zaostaja; približati se, priti od ~; videti begunca od ~
Pravopis
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
zajébati -am in zajêbati -am dov. zajéban -a in zajêban -a; zajébanje in zajêbanje (ẹ̑; ȇ) nizk. koga/kaj Ta človek me je že večkrat zajebal |spravil v težave|; ~ položaj |poslabšati, otežiti|
zajébati se -am se in zajêbati se -am se (ẹ̑; ȇ) nizk. |zmotiti se|
Pravopis
zajédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zajédanje (ẹ́) koga/kaj Ta rastlina ~a drevesa; poud. ~ starše |živeti na njihov račun|
zajédati se -am se (ẹ́) v kaj Črv se ~a v sadež; Hudournik se ~a v pobočje
Pravopis
zajemljív -a -o (í; ȋ í í) ~a snov; Ta razdalja ni ~a s pogledom
zajemljívost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
zakonít -a -o (ȋ) ~ predpis; publ. ~ pojav stalen, reden; ~o ravnanje; Ta postopek ni ~
zakoníti -a -o (ȋ) ~ dedič; ~ sin zakonski
zakonítost -i ž, pojm. (ȋ) ~ predpisa; števn. ~i v jeziku
Pravopis
zakŕkniti -em dov. zakŕknjen -a; zakŕknjenje (ŕ ȓ) koga/kaj Beljak ~e; ~ pečenko; poud. Ta krivica ga je še bolj zakrknila |naredila strogega, nedovzetnega|
zakŕkniti se -em se (ŕ ȓ) poud.: ~ ~ vase |postati zadržan, nezaupljiv|; Sovraštvo v njem se ~e |postane trajno|
Pravopis
zamenljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) Ta izdelek ni ~
zamenljívi -a -o (í) gosp. ~ denar
zamenljívost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
zanalàšč tudi zanálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. vzroč. ~ narediti napako; Ne bom odgovoril, ~ ne; Zdi se, da nam ~ ne odpre
2. namer. Oprostite, nisem vas ~ udaril; pripraviti malico ~ za goste; poud. Ta ženska je zate kot ~ |zelo primerna|
Pravopis
zanikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zanikovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ trditve
zanikováti se -újem se (á ȗ) neobč. nasprotovati si, izključevati se: Ta dva umetnikova pola se ~ujeta
Pravopis
zanímati -am nedov. -ajóč (ȋ) koga/kaj ~a ga glasba; poud. Ženske ga ne ~ajo |ne čuti potrebe po njihovi družbi, po stikih z njimi|; publ. Ta vprašanja ~ajo obe državi zadevajo; Očeta zanima, kam si šel
zanímati se -am se (ȋ) za koga/kaj ~ ~ ~ filozofijo; Ne ~a ~ ~ sosede
Pravopis
zanimív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ pogovor; poud.: ~ izrek |duhovit, nenavaden|; ~ sklep |presenetljiv|; publ.: ~a cena ugodna, primerna; zelo ~a ponudba vabljiva; nevtr. biti ~; zanimiv za koga/kaj publ. Ta predlog za nas ni ~ primeren, sprejemljiv
zanimívo -ega s, pojm. (í) izvedeti kaj ~ega
zanimívost -i ž, pojm. (í) ~ potovanja; števn. filmske ~i
Pravopis
zapahníti in zapáhniti -em tudi zapáhniti -em dov. zapáhnjenje; drugo gl. pahniti (í/ȋ/á á; á; á ȃ) kaj ~ vrata; ~ in zakleniti; pokr. Ta potica te bo zapahnila, da ne boš mogel več jesti |te bo preveč nasitila|
zapahníti se in zapáhniti se -em se tudi zapáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) ~ ~ v sobo
Pravopis
zapirálno nač. prisl. (ȃ) Ta čaj deluje ~
Pravopis
zaporéden -dna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ nasip; Ta razvrstitev ni ~a
zaporédni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a rima
zaporédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
Pravopis
zaposlováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaposlovánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ nove delavce; Ta problem jih zelo ~uje z njim se veliko ukvarjajo; zaposlovati koga/kaj z/s čim ~ otroke z različnimi dejavnostmi; poud. ~ svoje misli z neumnostmi |misliti na neumnosti|
zaposlováti se -újem se (á ȗ) Mladina se težko ~uje
Pravopis
zapŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ prostor; poud. vase ~ otrok |zadržan, nezaupljiv|; biti po nedolžnem ~; prakt.sp. biti ~ zaradi nepravilne prehrane |težko se iztrebljati|; imeti ~ žiro račun; zaprt za koga za obiskovalce ~a jama
zapŕti -a -o (ȓ) predstava za ~ krog gledalcev; mat. ~ interval; ~ prelom kosti
zapŕti -ega m, člov. (ȓ) pomagati ~im
zapŕto -ega s, pojm. (ȓ) Ta roža cvete tudi v ~em
zapŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
Pravopis
zarodíti -ím dov. zaródil -íla, nam. zarodít/zarodìt, zarojèn -êna; drugo gl. roditi (í/ȋ í) Ta vrsta hruške kmalu ~i začne roditi; zaroditi koga/kaj ~ številne potomce; poud. Ostre besede so zarodile odpor |vzbudile|
zarodíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. nastati, pojaviti se
Pravopis
zasében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) Ta pogovor je bil ~
zasébni -a -o (ẹ̑) ~ obrtnik
zasébno -ega s, pojm. (ẹ̑) povedati kaj ~ega
zasébnost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ premoženja; števn. zanimati se za ~i gostov
Število zadetkov: 837