Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogoč
absúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
Pravopis
anahronízem -zma m (í) jezikovni ~ nesodoben, zastarel jezik; Tak nazor je ~ je nesodoben, zastarel
Pravopis
búldoški -a -o (ȗ) ~a pasma; slabš. ~ obraz |tak kot pri buldogu|
Pravopis
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
Pravopis
donkihótovski -a -o (ọ̑) poud. ~ idealizem |tak kot pri Don Kihotu|
Pravopis
donkihótski -a -o (ọ̑) poud.: ~ idealizem |tak kot pri Don Kihotu|; ~a postava |visoka, suha|
Pravopis
drugáčen -čna -o drug. kak. zaim. (ȃ)
1. |ne tak|: ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače
2. |ne te vrste|: Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih
3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjeno

drugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
dŕvo -a s (ŕ) nar. poleno; člov., slabš. Tako ~ je, da ničesar ne razume |tak nerodnež|
Pravopis
falót -a m, člov., im. mn. falóti in falótje (ọ̑) slabš. |malovreden človek|; zmer. Ti ~ ti tak
falótka -e ž, člov. (ọ̑) slabš.
Pravopis
fálstafovski -a -o (ȃ) poud. ~ smeh |tak kot pri Falstafu|
Pravopis
génij -a m z -em člov. (ẹ́) biti ~; umetniški ~; iron. To neumnost je lahko naredil samo tak ~, kot je on; pojm., neobč. izpričati svoj ustvarjalni ~ duh
génijka -e ž, člov. (ẹ́)
génijev -a -o (ẹ́)
Pravopis
hudíka2 razpolož. medm. (ȋ) olepš. ~, a je res tak? |hudiča|
Pravopis
kàkor2 -- -- ozir. sorazmer. kak. zaim. (ȁ) ~ oče, tak sin kakršen
Pravopis
kákršen -šna -o ozir. kak. zaim. (ȃ)
1. ~o barvo si boš izbrala, táko boš nosila; ~ je oče, tak je sin
2. ~ že je ta otrok, rada ga imam; prakt.sp. Lahko vam dodelimo ~ega hočete pomočnika
Pravopis
kjé1 vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑)
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|
Pravopis
kmèt1 kméta m, člov., im. mn. kmétje, redk. kméti (ȅ ẹ́) mali ~; ~ tlačan; slabš. Ne bodi tak ~ |tako neroden, neuglajen|; poud. iti na ~e |na deželo, podeželje|
kmetíca -e ž, člov. (í)
kmetíčin -a -o (ȋ)
Pravopis
kràmp krámpa m (ȁ á) kopati s ~om; živ., slabš. vpreči ~a |močnega konja|; člov., nizk. Tak ~ ni za natančno delo |neroden, okoren človek|
Pravopis
lógičen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́) ~ razvoj; poud. ~a doslednost |zelo velika, popolna|; Tak sklep je ~
lógični -a -o (ọ́) filoz. ~ pozitivizem
lógično -ega s, pojm. (ọ́) dajati prednost ~emu pred iracionalnim
lógičnost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Pravopis
materialíst -a [ija] m, člov. (ȋ) dialektični ~; poud. Ne bodi tak ~ |Ne glej samo na gmotne koristi|
materialístka -e [ija] ž, člov. (ȋ)
Število zadetkov: 52