Zanima me pravilen zapis velikih in malih začetnic pri zemljepisnih imen, ki vsebujejo samostalnik planina, in sicer Planina pri jezeru, Planina Blato, Planina dedno polje, Planina v Lazu in podobno, se pravi kdaj se uporablja velika kdaj mala začetnica.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Pisanje sestavine »planina« v večbesednih lastnih imenih
Jezikovna
Pisanje vezaja v zloženkah s črkovno prvo sestavino
Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.
Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.
Jezikovna
Pisanje začetnice v večbesednih zvezah občne besede in lastnega imena
Vljudno prosim za pojasnilo glede pisanja velike oziroma male začetnice pri zapisu večbesednih stvarnih lastnih imen.
Pri stvarnih imenih z občnoimenskimi začetki je dopustno občno ime pisati z malo začetnico, npr. hotel Union, hotel Slon, hotel Turist; grad Strmol, grad Turjak. Pogosto pa zasledimo primere, kot so Vila Bled, Vila Podrožnik, Vila Jadranka. Prosim, če mi pojasnite, ali je raba velike oz. male začetnice v omenjenih besednih zvezah pravilna.
Za odgovor se Vam vnaprej lepo zahvaljujem.
Jezikovna
Pisanje zloženk s prvo sestavino »kripto«
Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?
(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.
Jezikovna
Jezikovna
Podobnosti in razlike med vezniškima zvezama »tedaj ko« in »takrat ko« ter njuna raba
Ali je pravilno/dovoljeno pisati tedaj ko kot večbesedni veznik (torej enako, kot če bi uporabili takrat ko), torej BREZ VEJICE, npr. v takih stavkih:
Tedaj ko sem prišel iz gozda, sem spet postal živčen.
Tedaj ko sem se prebudil iz dolgega spanja in se pretegnil, sem začutil, da nekaj ni v redu.
Tedaj ko sem končno zaspal, še vedno objemajoč mamico, sem sanjal.
Navajam iz SSKJ:
1. takrat prisl. (a) 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/ 2. /…/ takrat ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi v preteklosti, prihodnosti ali poljubnem času istočasno z dejanjem nadrednega: takrat ko je najbolj zanimivo, moramo oditi; takrat ko se bo vrnil, bo veliko slavje;
2. tedaj, prisl. (a) I. 1.izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/
– torej enako kot za prislov takrat (a) 1. TODA: ne navaja zveze tedaj ko!
Navajam iz korpusa Nova beseda:
Na poizvedbo tedaj ko dobim 4125 zadetkov, med katerimi pa je le peščica tedaj ko, vse drugo tedaj, ko.
Jezikovna
Podomačevanje in zapiranje zeva: »maltuzijanstvo«
Zanima me, kako pravilno zapisati pojme maltuzianstvo, maltuzianski ipd. – z j ali brez njega. V virih je zapis v glavnem z j, SSKJ2 pa navaja brez njega.
Jezikovna
Podomačevanje poljskih imen: »Stękała«
Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?
Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?
Jezikovna
Pogovorni jezik učiteljev v šolah
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
Jezikovna
Pozdrav v dopisu
Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:
Lep pozdrav France
Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:
Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France
Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France
Jezikovna
Pravljični junaki in raba velike začetnice
Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).
Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).
Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).
Najbolj znani literarni liki:
- Ciciban Juri Muri kosovirja Maček Muri Mojca Pokrajculja idr.
http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)
- Muca Copatarica Pedenjped Pek Mišmač Piki Jakob Sapramiška Zverinice iz Rezije Zvezdica Zaspanka idr.
Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):
- bžraumps (B. A. Novak) čofli (A. Rozman) grdavšči (G. Kos) lebdivke (S. Makarovič) nebomska (deklica) (B. Gregorič) pingvinirati (S. Makarovič) rumcelj (A. Rozman) ščeper in mba (S. Makarovič) štramfelj (A. Rozman) tebomrazbov (S. Makarovič) (baronica) Tingengern (S. Makarovič) vošibki (A. R. Roza) zzzbudilka (B. A. Novak) žlopi (F. Lainšček) Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.
Jezikovna
Predlog »z« ali »s« in trpnik s »se«
Večina govorcev, izstopajoč je predsednik Borut Pahor, dosledno, uporablja v svojem izražanju črko z. Tako slišimo: »... z starimi silami« »...z pogledom« itd. Nas so učili, da se Z uporablja pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki. Kaj je vaše mnenje?
V zadnjem času je uporaba povratno osebnega zaimka postala "pravilo": išče se, gradi se, odpira se, našel se je itd.
Lahko to sprejmemo, kot pravilno izražanje?
Jezikovna
Predložna zveza »na spletu«
Pozdravljeni! Zanima me referenca za zapis predloga v spletu in ne, kot je precej bolj običajno, tudi v zapisih, ne zgolj govorjeno na spletu.
Jezikovna
Pregibanje imen dveh avstrijskih politikov: »Kurz« in »Van der Bellen«
Kako beremo člen v imenu avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellna (van ali fan)? Sam to baje izgovarja fan; izgovarjajo tako vsi nemško govoreči? In kako tvorimo svojilni pridevnik iz priimka Kurz? – Kurzev [kúrčev], po pravopisnem členu 957?
Jezikovna
Pregibanje kratic in zapisovanje sklonil
Kako pregibamo kratice, npr. SMS in MSN? Ali jih pišemo z veliko začetnico?
Jezikovna
Prevzemanje imen iz kitajščine
Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.
Jezikovna
Pridevnik iz imena »Marijino Celje«
Cerkev Marijino Celje nad Kanalom je prvotno nosila ime po svetem Zenonu. Proti koncu 18. stoletja je bila vanjo prenesena podoba Marije iz avstrijskoštajerske božjepotne cerkve Mariazell, po kateri se je od tedaj imenovala. Ko je avstrijsko Mariazell Prešeren preimenoval v Marijino Celje, je to ime obveljalo tudi za našo cerkev. Takrat, pred 170. leti, je domače prebivalstvo ime prenaredilo v Maricel in tako so ga tudi uporabljali do konca druge svetovne vojne. O tem obstajajo tudi več kot sto let stari pisni dokazi domačinov. Zato sodim, da je ime Maricel dragocena etnološka vrednost. Ob slovensko prenarejenem poimenovanju Maricel se v zadnjem času nasilno vriva popačeno izpeljan pridevnik marijaceljski, ki ni samo slovnično nepravilna izpeljava iz imena Marjino Celje, ampak je tudi z nacionalnega vidika vprašljiv in odločno nesprejemljiv. S pridevnikom marijaceljski pravzaprav promoviramo avstrijsko božjo pot, ne pa našega kraja! Edina pravilna pridevniška izpeljava iz imena Marijino Celje bi bila po moji sodbi, in po sodbi še koga, marijinoceljski. F. G.
Jezikovna
Jezikovna
Primernost rabe zveze »nahajati se«
Zanima me, ali se moramo izogibati uporabi zveze se nahaja v in jo nadomeščati z je, najdemo v itd.
Jezikovna
Prislov ali kazalni zaimek?
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 114
Dostopnost