nánotehnologíja -e ž (ȃ-ȋ)
tehnologija, ki se ukvarja z raziskovanjem, ustvarjanjem miniaturnih predmetov v razsežnostih milijardink metra: nanotehnologija pomeni revolucijo tudi pri odkrivanju in zdravljenju bolezni; razvoj nanotehnologije; industrijska uporaba nanotehnologije
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
novodôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na novo dobo: novodobni bogataš, kapitalist, podjetnik, tajkun; novodobna industrija, tehnologija; novodobna zgodovina; novodobno znanstveno raziskovanje / novodobni guru; novodobna duhovnost; novodobna glasba; novodobno gibanje / knjiž. novodobna hiša sodobna, moderna
nanašajoč se na novo dobo: novodobni bogataš, kapitalist, podjetnik, tajkun; novodobna industrija, tehnologija; novodobna zgodovina; novodobno znanstveno raziskovanje / novodobni guru; novodobna duhovnost; novodobna glasba; novodobno gibanje / knjiž. novodobna hiša sodobna, moderna
SSKJ²
oródje -a s (ọ̑)
1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje
// nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki
♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi
2. rač. program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: orodja za razvijalce računalniških iger; (razvojno) orodje za izdelavo programov, spletnih strani; vrstica z orodji orodna vrstica; aplikacije in orodja / programsko orodje
3. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma
4. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode
● slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
5. v zvezi jezikovno orodje kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: različna elektronska jezikovna orodja so nepogrešljivi pripomočki pri pisanju, branju, raziskovanju in pripravi na pouk
1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje
// nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki
♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi
2. rač. program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: orodja za razvijalce računalniških iger; (razvojno) orodje za izdelavo programov, spletnih strani; vrstica z orodji orodna vrstica; aplikacije in orodja / programsko orodje
3. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma
4. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode
● slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
5. v zvezi jezikovno orodje kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: različna elektronska jezikovna orodja so nepogrešljivi pripomočki pri pisanju, branju, raziskovanju in pripravi na pouk
SSKJ²
predênje in prédenje -a s (é; ẹ́)
glagolnik od presti: strojno predenje; predenje bombažne preje; predenje na kolovratu; tehnologija predenja / ličinka v stadiju predenja / mačje predenje
glagolnik od presti: strojno predenje; predenje bombažne preje; predenje na kolovratu; tehnologija predenja / ličinka v stadiju predenja / mačje predenje
SSKJ²
procésorski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na procesor ali procesiranje: procesorski čas; procesorska moč, zmogljivost; glavna procesorska enota; procesorska tehnologija / procesorsko vodilo vodilo znotraj procesorja, po katerem se prenašajo podatki med posameznimi enotami
nanašajoč se na procesor ali procesiranje: procesorski čas; procesorska moč, zmogljivost; glavna procesorska enota; procesorska tehnologija / procesorsko vodilo vodilo znotraj procesorja, po katerem se prenašajo podatki med posameznimi enotami
SSKJ²
prótipirátski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, deluje proti piratom ali piratstvu: protipiratski ukrepi, zakoni; protipiratska organizacija; protipiratska zakonodaja / protipiratski program; protipiratska tehnologija, zaščita
ki je, deluje proti piratom ali piratstvu: protipiratski ukrepi, zakoni; protipiratska organizacija; protipiratska zakonodaja / protipiratski program; protipiratska tehnologija, zaščita
SSKJ²
razvíti -víjem dov. (í)
1. narediti, da kaj preneha biti
a) zavito: razviti knjigo, paket; razviti v papir zavit kruh
b) navito: razvil je dva metra žice s koluta; sukanec se je razvil
c) zvito: razviti lepak, trak; otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo
2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost; to vrsto slikarstva so visoko razvili; jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil; gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek
// narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando
3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil; na kongresu so razvili svoj program
4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme; ta rastlina razvije močne korenine
5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče; vseh slik še ni razvil
● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo
♦ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnice
1. narediti, da kaj preneha biti
a) zavito: razviti knjigo, paket; razviti v papir zavit kruh
b) navito: razvil je dva metra žice s koluta; sukanec se je razvil
c) zvito: razviti lepak, trak; otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo
2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost; to vrsto slikarstva so visoko razvili; jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil; gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek
// narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando
3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil; na kongresu so razvili svoj program
4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme; ta rastlina razvije močne korenine
5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče; vseh slik še ni razvil
● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo
♦ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnice
- razvíti se
1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto
// preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili
2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil
// dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel
3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane
4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje
5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce
● ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je
- razvít -a -o:
razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit
♦ ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
SSKJ²
sénzorski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na senzor: senzorski sistem; senzorska tehnologija / senzorska tipka ki ima vgrajene senzorje
nanašajoč se na senzor: senzorski sistem; senzorska tehnologija / senzorska tipka ki ima vgrajene senzorje
SSKJ²
tehnologíja -e ž (ȋ)
1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo
2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja
// skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija / genska tehnologija spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; jezikovne tehnologije računalniška orodja za samodejno obdelovanje jezikovnih podatkov; veda o tem
// publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije
1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo
2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja
// skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija / genska tehnologija spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; jezikovne tehnologije računalniška orodja za samodejno obdelovanje jezikovnih podatkov; veda o tem
// publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije
SSKJ²
telefoníja -e ž (ȋ) ptt
1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija; fiksna telefonija tehnologija, pri kateri se zvok prenaša po žičnem telekomunikacijskem omrežju in pri kateri oba uporabnika uporabljata omrežno priključno točko na fiksni lokaciji; mobilna telefonija prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija mobilna telefonija
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo
2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo
1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija; fiksna telefonija tehnologija, pri kateri se zvok prenaša po žičnem telekomunikacijskem omrežju in pri kateri oba uporabnika uporabljata omrežno priključno točko na fiksni lokaciji; mobilna telefonija prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija mobilna telefonija
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo
2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo
SSKJ²
telemátika -e ž (á)
tehnologija, ki temelji na daljinskem prenosu podatkov: s pomočjo telematike vozilo določene funkcije opravlja samostojno; razvoj telematike; avtomatizacija in telematika / prometna telematika
tehnologija, ki temelji na daljinskem prenosu podatkov: s pomočjo telematike vozilo določene funkcije opravlja samostojno; razvoj telematike; avtomatizacija in telematika / prometna telematika
SSKJ²
télemedicínski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
nanašajoč se na telemedicino: telemedicinski sistem; nacionalna telemedicinska mreža; telemedicinsko omrežje za pulmološke bolnike in bolnike z alergijami / telemedicinska oprema, tehnologija; trg telemedicinskih storitev
nanašajoč se na telemedicino: telemedicinski sistem; nacionalna telemedicinska mreža; telemedicinsko omrežje za pulmološke bolnike in bolnike z alergijami / telemedicinska oprema, tehnologija; trg telemedicinskih storitev
SSKJ²
teleportácija -e ž (á)
hipni prenos mase na velike daljave: eksperimentirati s teleportacijo; teorije, zamisli o teleportaciji; stroj, tehnologija za teleportacijo / kvantna teleportacija
hipni prenos mase na velike daljave: eksperimentirati s teleportacijo; teorije, zamisli o teleportaciji; stroj, tehnologija za teleportacijo / kvantna teleportacija
SSKJ²
terminátor -ja m (ȃ)
1. zelo močen, borben človek, uničevalec: vojska terminatorjev; film o terminatorju; boj proti terminatorjem
2. elektr. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla, kabelski končnik: terminatorja zaključujeta kabel na vsaki strani; v prid. rabi: terminator tehnologija terminatorska tehnologija
1. zelo močen, borben človek, uničevalec: vojska terminatorjev; film o terminatorju; boj proti terminatorjem
2. elektr. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla, kabelski končnik: terminatorja zaključujeta kabel na vsaki strani; v prid. rabi: terminator tehnologija terminatorska tehnologija
SSKJ²
terminátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na terminator 1: terminatorski duh; terminatorska igrica; terminatorsko početje / terminatorska tehnologija tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev
nanašajoč se na terminator 1: terminatorski duh; terminatorska igrica; terminatorsko početje / terminatorska tehnologija tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev
SSKJ²
transgén2 -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima dodan ali spremenjen gen: transgeni organizem; proizvodnja transgene hrane; transgena podgana; transgena rastlina / transgena tehnologija tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij
ki ima dodan ali spremenjen gen: transgeni organizem; proizvodnja transgene hrane; transgena podgana; transgena rastlina / transgena tehnologija tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij
SSKJ²
transgénski -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima dodan ali spremenjen gen: transgenski pridelki; transgenska miš; transgenska rastlina / transgenska tehnologija tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij
ki ima dodan ali spremenjen gen: transgenski pridelki; transgenska miš; transgenska rastlina / transgenska tehnologija tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij
SSKJ²
umázati umážem dov., umázala in umazála (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: umazati obleko, posodo, tla; umazati čevlje z blatom; otrok se je umazal pri igri; umazati si roke
2. ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: umazati komu ime; umazal se je v sodelovanju z okupatorji
● ekspr. s tem si nočem umazati rok nočem storiti tega nečastnega, negativnega dejanja
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: umazati ljubezen, prijateljstvo; z neprimernimi pripombami je umazal razpoloženje / noče umazati svojih sanj
1. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: umazati obleko, posodo, tla; umazati čevlje z blatom; otrok se je umazal pri igri; umazati si roke
2. ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: umazati komu ime; umazal se je v sodelovanju z okupatorji
● ekspr. s tem si nočem umazati rok nočem storiti tega nečastnega, negativnega dejanja
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: umazati ljubezen, prijateljstvo; z neprimernimi pripombami je umazal razpoloženje / noče umazati svojih sanj
- umázan -a -o
1. deležnik od umazati: umazani čevlji; umazan otrok; umazana barva las neizrazita, nedoločljiva; pomiti umazano posodo; umazana voda; umazano stanovanje; umazan od apna, dima
2. onesnažen: dihati umazan zrak; umazane reke; boj proti umazanemu okolju / umazana tehnologija tehnologija, ki povzroča, da je okolje onesnaženo
3. ekspr. ki ima negativne lastnosti v etičnem, zlasti moralnem pogledu: on je umazan človek; umazan značaj / umazana misel; umazano življenje / vodili so ga umazani nameni; to so umazani posli / umazani prizori
● opravljati najbolj umazana dela dela, pri katerih se najbolj umaže; ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; star. pri plačilu je bil umazan skop, skopuški; prisl.: umazano govoriti, ravnati; umazano lisasta preproga / umazano bela srajca; umazano zelena voda / v povedni rabi na dvorišču je bilo umazano; sam.: nekaj umazanega je ležalo na tleh
SSKJ²
UMTS in umts -- in UMTS in umts -a [uemtẹès in uemteès] m (ȅ ȇ) krat.
sistem mobilnih telekomunikacij, ki omogoča hitrejši in kakovostnejši prenos podatkov: koncesija, licenca, razpis za UMTS; pokritost z UMTS; GSM in UMTS; prvi del zloženk: UMTS-aparat; UMTS-mobilnik; UMTS-telefon; UMTS-storitev; UMTS-tehnologija; UMTS-omrežje
sistem mobilnih telekomunikacij, ki omogoča hitrejši in kakovostnejši prenos podatkov: koncesija, licenca, razpis za UMTS; pokritost z UMTS; GSM in UMTS; prvi del zloženk: UMTS-aparat; UMTS-mobilnik; UMTS-telefon; UMTS-storitev; UMTS-tehnologija; UMTS-omrežje
SSKJ²
vákuum -a m (ȃ)
1. prostor z zelo znižanim tlakom: v posodi je vakuum; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma
// brezzračni prostor: hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum
2. ekspr. prazen, neizpolnjen prostor: z njegovo smrtjo je nastal vakuum; občutil je vakuum okrog sebe praznino / duhovni, etični, idejni vakuum
1. prostor z zelo znižanim tlakom: v posodi je vakuum; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma
// brezzračni prostor: hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum
2. ekspr. prazen, neizpolnjen prostor: z njegovo smrtjo je nastal vakuum; občutil je vakuum okrog sebe praznino / duhovni, etični, idejni vakuum
Število zadetkov: 44
Dostopnost