fŕk medm. (ȓ)
izraža
a) hiter odlet, zlet ptice: okno je odprto – frk – že je kanarček zunaj
b) hiter odhod, tek: zvečer pa frk v gostilno
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
galòp -ôpa m, mest. ed. tudi galópu (ȍ ó)
1. zelo hiter tek, zlasti pri konju: galop je konja utrudil; pognati v galop; bližati se v galopu; ekspr. besen, divji galop
♦ vet. zelo hiter tek v skokih
2. v 19. stoletju zelo živahen ples s hitrimi poskoki: plesale so valček, mazurko in galop
// skladba za ta ples:
1. zelo hiter tek, zlasti pri konju: galop je konja utrudil; pognati v galop; bližati se v galopu; ekspr. besen, divji galop
♦ vet. zelo hiter tek v skokih
2. v 19. stoletju zelo živahen ples s hitrimi poskoki: plesale so valček, mazurko in galop
// skladba za ta ples:
SSKJ²
híter -tra -o prid., hitrêjši (í ȋ)
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati
// ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj
3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt
● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; šport. žarg. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti
♦ avt. hitra cesta cesta, rezervirana za promet motornih vozil; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati
// ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj
3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt
● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; šport. žarg. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti
♦ avt. hitra cesta cesta, rezervirana za promet motornih vozil; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo
- hítro
1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje
2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite
// izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam
● preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
3. v neposredni bližini; tik4: pošta je hitro za voglom
♦ glasb. hitro označba za hitrost izvajanja allegro
- hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih
brž ko: hitro ko prideš, se oglasi;
SSKJ²
hvála -e ž (á)
1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa: poslušati, zaslužiti hvalo; to je povedal v njegovo hvalo; prazna, zaslužena hvala; hvale je bil vesel; hvale vredna odločitev; željen je časti in hvale; star. dajati hvalo hvaliti
2. star. izražanje hvaležnosti, zahvala: to naj bo hvala za mojo dobroto; za svoj trud ne pričakuje hvale; dolžen sem mu hvaležnost, hvalo
3. v členkovni rabi izraža
a) hvaležnost: hvala! hvala, gospod! hvala vam! iskrena, najlepša, prisrčna hvala! hvala lepa! / hvala za gostoljubje, pismo! hvala za vse! tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene! / kot vljudnostni pristavek k odgovoru na vprašanje ali na izraženo željo: »Kako se imate?« »Hvala, dobro!«; »Dober tek!« »Hvala, enako!«
b) veselje, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu
c) vljudno odklonitev, zavrnitev: ne potrebujem, hvala! hvala, ne kadim
● ekspr. kar naprej so mu peli hvalo zelo so ga hvalili; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. sama hvala ga je zelo hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema; iron. hvala za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. bil je poln hvale o njem zelo ga je hvalil; lastna hvala – cena mala; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa: poslušati, zaslužiti hvalo; to je povedal v njegovo hvalo; prazna, zaslužena hvala; hvale je bil vesel; hvale vredna odločitev; željen je časti in hvale; star. dajati hvalo hvaliti
2. star. izražanje hvaležnosti, zahvala: to naj bo hvala za mojo dobroto; za svoj trud ne pričakuje hvale; dolžen sem mu hvaležnost, hvalo
3. v členkovni rabi izraža
a) hvaležnost: hvala! hvala, gospod! hvala vam! iskrena, najlepša, prisrčna hvala! hvala lepa! / hvala za gostoljubje, pismo! hvala za vse! tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene! / kot vljudnostni pristavek k odgovoru na vprašanje ali na izraženo željo: »Kako se imate?« »Hvala, dobro!«; »Dober tek!« »Hvala, enako!«
b) veselje, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu
c) vljudno odklonitev, zavrnitev: ne potrebujem, hvala! hvala, ne kadim
● ekspr. kar naprej so mu peli hvalo zelo so ga hvalili; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. sama hvala ga je zelo hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema; iron. hvala za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. bil je poln hvale o njem zelo ga je hvalil; lastna hvala – cena mala; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
SSKJ²
inicializírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spraviti kaj v delovanje, tek, zagnati: vodilo se je ob vklopu naprave samodejno inicializiralo; inicializirati generator, modul; inicalizirati modem
spraviti kaj v delovanje, tek, zagnati: vodilo se je ob vklopu naprave samodejno inicializiralo; inicializirati generator, modul; inicalizirati modem
SSKJ²
ísker -kra -o prid. (í)
1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag
// knjiž. hiter, uren2, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle
2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči
3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli
1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag
// knjiž. hiter, uren2, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle
2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči
3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli
- ískro prisl.:
iskro dirjati; iskro ga je pogledala
SSKJ²
izravnávati -am tudi zravnávati -am nedov. (ȃ)
1. delati ravno: izravnavati površino, tla
2. povzročati, da kaj preneha obstajati: izravnavati ovinke / izravnavati nesoglasja, razlike; konflikti se izravnavajo
3. povzročati, da je kaj v ravnovesju: vztrajnik izravnava tek motorja / izravnavati uvoz in izvoz
♦ ekon. izravnavati plačilno bilanco
4. knjiž. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izravnavati posamezne elemente v umetniškem delu; izravnavati plače; prim. zravnavati
1. delati ravno: izravnavati površino, tla
2. povzročati, da kaj preneha obstajati: izravnavati ovinke / izravnavati nesoglasja, razlike; konflikti se izravnavajo
3. povzročati, da je kaj v ravnovesju: vztrajnik izravnava tek motorja / izravnavati uvoz in izvoz
♦ ekon. izravnavati plačilno bilanco
4. knjiž. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izravnavati posamezne elemente v umetniškem delu; izravnavati plače; prim. zravnavati
SSKJ²
jerménje -a s (ẹ̑)
več jermenov, jermeni: popravljati jermenje pri uzdi / brnenje strojev in enakomeren tek jermenja / trgovati s tehničnim jermenjem
♦ teh. transmisijsko jermenje
več jermenov, jermeni: popravljati jermenje pri uzdi / brnenje strojev in enakomeren tek jermenja / trgovati s tehničnim jermenjem
♦ teh. transmisijsko jermenje
SSKJ²
jéščnost -i ž (ẹ́)
lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov
lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov
SSKJ²
jo1 tož. od ona, rod. je, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil
2. pog., z nekaterimi glagoli izraža
a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo
3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga1, jih, on
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil
2. pog., z nekaterimi glagoli izraža
a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo
3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga1, jih, on
SSKJ²
SSKJ²
kás -a m (ȃ)
vet. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog: kas je konja utrudil / pognati v kas; jahati v kasu
vet. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog: kas je konja utrudil / pognati v kas; jahati v kasu
SSKJ²
klásičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote
// klasicističen: pravila klasične estetike
2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek
3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična
♦ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje
1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote
// klasicističen: pravila klasične estetike
2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek
3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična
♦ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje
- klásično prisl.:
je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.:, pog. hodi na klasično klasično gimnazijo
SSKJ²
kljús -a m (ȗ)
vet., zlasti v ameriškem okolju tek konja, pri katerem se istočasno premikata nogi leve oziroma desne strani: kljus in kas / dirkati v kljusu
vet., zlasti v ameriškem okolju tek konja, pri katerem se istočasno premikata nogi leve oziroma desne strani: kljus in kas / dirkati v kljusu
SSKJ²
koló3 -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo
// taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina
2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; gorsko kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh; mestno kolo za vožnjo po urejenih poteh; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem / ergometrično kolo kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih, opremljena z ergometrom; sobno kolo kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih / snežno kolo kolesu podobno vozilo za vožnjo po snegu
// v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa
3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj
4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo
5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira
● ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni
♦ etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element
1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo
// taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina
2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; gorsko kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh; mestno kolo za vožnjo po urejenih poteh; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem / ergometrično kolo kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih, opremljena z ergometrom; sobno kolo kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih / snežno kolo kolesu podobno vozilo za vožnjo po snegu
// v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa
3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj
4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo
5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira
● ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni
♦ etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element
SSKJ²
SSKJ²
kombinácija -e ž (á)
1. glagolnik od kombinirati: kombinacija figur, oblik je uspela; učinkovita je kombinacija z lesom; kombinacija usnja in krzna / z variacijami in kombinacijami barv dosega močne učinke / zdravilo se uporablja le v kombinaciji z drugimi / imeti dar, smisel za različne kombinacije
2. kar nastane s kombiniranjem, sestav: barvna, modro-bela kombinacija; v papir je vtisnjena kombinacija šestih točk; šopki in cvetlične kombinacije / delati, poskušati različne kombinacije
3. nav. ekspr. izbiranje in združevanje več možnosti za rešitev česa: pristane na vsako kombinacijo / ne ve, za katero kombinacijo naj se odloči / nič ni gotovega, to je le kombinacija ugibanje, domnevanje
♦ min. kombinacija več kristalnih oblik na enem kristalu; šah. kombinacija zaporedne poteze s skupno idejo, ki vodijo k določenemu rezultatu; dvopotezna kombinacija; velika kombinacija ki sestoji iz velikega števila potez; šport. kombinacija med seboj usklajena, navadno vnaprej pripravljena akcija dveh ali več igralcev; alpska kombinacija smuk in slalom ali smuk, slalom in veleslalom; klasična ali nordijska kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje
1. glagolnik od kombinirati: kombinacija figur, oblik je uspela; učinkovita je kombinacija z lesom; kombinacija usnja in krzna / z variacijami in kombinacijami barv dosega močne učinke / zdravilo se uporablja le v kombinaciji z drugimi / imeti dar, smisel za različne kombinacije
2. kar nastane s kombiniranjem, sestav: barvna, modro-bela kombinacija; v papir je vtisnjena kombinacija šestih točk; šopki in cvetlične kombinacije / delati, poskušati različne kombinacije
3. nav. ekspr. izbiranje in združevanje več možnosti za rešitev česa: pristane na vsako kombinacijo / ne ve, za katero kombinacijo naj se odloči / nič ni gotovega, to je le kombinacija ugibanje, domnevanje
♦ min. kombinacija več kristalnih oblik na enem kristalu; šah. kombinacija zaporedne poteze s skupno idejo, ki vodijo k določenemu rezultatu; dvopotezna kombinacija; velika kombinacija ki sestoji iz velikega števila potez; šport. kombinacija med seboj usklajena, navadno vnaprej pripravljena akcija dveh ali več igralcev; alpska kombinacija smuk in slalom ali smuk, slalom in veleslalom; klasična ali nordijska kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje
SSKJ²
kondícijski tudi kondicíjski -a -o prid. (í; ȋ)
nanašajoč se na kondicijo: kondicijski tek, trening; organizirali so redno kondicijsko telovadbo / kondicijsko pripravljenost tekmovalcev so preveč zanemarili
nanašajoč se na kondicijo: kondicijski tek, trening; organizirali so redno kondicijsko telovadbo / kondicijsko pripravljenost tekmovalcev so preveč zanemarili
- kondícijsko tudi kondicíjsko prisl.:
zmagovita ekipa je bila tehnično in kondicijsko odlično pripravljena
SSKJ²
krós -a m (ọ̑)
šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi: teči kros / spomladanski, zimski kros / kros z motornimi kolesi
šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi: teči kros / spomladanski, zimski kros / kros z motornimi kolesi
SSKJ²
lahkôten -tna -o prid., lahkôtnejši (ó)
1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor: lahkoten tek konj; lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki
2. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami
3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti: delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora sproščen, prijeten
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: bil je ves lahkoten in sproščen
// ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek: življenje je zdaj lahkotnejše
5. umetniško nezahteven: lahkoten film; brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten
1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor: lahkoten tek konj; lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki
2. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami
3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti: delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora sproščen, prijeten
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: bil je ves lahkoten in sproščen
// ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek: življenje je zdaj lahkotnejše
5. umetniško nezahteven: lahkoten film; brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten
- lahkôtno prisl.:
lahkotno hoditi, plesati; lahkotno iti mimo vseh težav brezskrbno, neprizadeto; to me nič ne skrbi, je rekel lahkotno; naslonjač učinkuje lahkotno; sam.: v njegovem vedenju je nekaj lahkotnega
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 125
Dostopnost