Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
aeróbičen -čna -o prid. (ọ̄)
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja; aerobična vadba, vaja
Celotno geslo eSSKJ
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]
    1. za katerega je potreben kisik
      1.1. pri katerem je prisoten kisik
      1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
    2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
      2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
SSKJ²
akcelerírati -am dov. in nedov. (ȋ)
avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti:
Celotno geslo eSSKJ
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]
    športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
SSKJ²
aperitív -a m (ȋ)
pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; v prid. rabi:, gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
Celotno geslo Etimološki
aperitȋv -a m
SSKJ²
apetít -a m (ȋ)
1. želja, potreba po jedi; tek2: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom
2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov
Celotno geslo Etimološki
apetȋt -a m
Svetokriški
apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’
Celotno geslo Kostelski
apetit gl. petit, tek
SSKJ²
apetíten -tna -o prid. (ȋ)
ki vzbuja apetit, tek: apetitna jed
// zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska
Vorenc
beg m, F5, conferre ſe in fugam, ſe vbég podati, ali ſpuſtiti; dorsum dare, v'bég ſe ſpuſtiti; fuga, -ae, beig, tèk, béṡhanîe; fugare, v'beig ṡapoditi; fugitare, hitru béṡhati, ſe v'bég podati
SSKJ²
begôten -tna -o prid. (ó) pesn.
1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj
2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let
// ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici
    begôtno prisl.:
    oči so mu begotno obstale na njej
Prekmurski
béjžanje -a s
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80
Prekmurski
bežáj tudi bižáj -a m tek: Nyegov be'zaj BKM 1789, 20; vas bezáj BRM 1823, 69; zemelszki be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3; dokoncsao szvoj zemelszki be'saj KOJ 1848, 60; szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; temno pôt be'zája KAJ 1848, III; hitri v bežaji AI 1878, 8; Gda bi pa ſzpuno Ivan bi'záj KŠ 1771, 383; bi'záj ſzam dokoncsao KŠ 1771, 654
Vorenc
bežanje s, F5, effugium, -ÿ, odbeṡhanîe: ali enu meiſtu k'beṡhánîu; fuga, -ae, beig, tèk, béṡhanîe; labens acies, ena verſta voiṡkè, katera ſe h'beṡhanîu perpravla; maturare fugam, hitéti k'béṡhanîu; ornare fugam, ſe k'béṡhanîu perpravlati, rovnati
Celotno geslo Etimološki
bȋatlon -a m
Smučanje
bíatlonska próga -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač]
    golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
Celotno geslo eSSKJ16
bresti bredem nedovršni glagol
kdo; (skozi kaj, v čem) hoditi po vodi ali čem ovirajočem; SODOBNA USTREZNICA: bresti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Število zadetkov: 409