Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
cóta -e ž (ọ́)
nar. cunja: obrisati kaj s čisto coto / oblečen v umazane cote / poberi svoje cote in pojdi
// okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa1: ruta z dolgimi cotami
SSKJ²
fránža -e ž (ȃ)
nav. mn., pog. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa1: okrog ram je imela ruto z dolgimi franžami; bandero s svilenimi franžami; franže namiznega prta
● pog., ekspr. iti v franže propadati, uničevati se
Celotno geslo Pohlin
franža [frȃnža] samostalnik ženskega spola

okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa

Jezikovna
Izvor besede »cota«

Zanima me, od kod izvira beseda cota (mn. »cote«) kot poimenovanje za oblačila.

Jezikovna
Knjižni izraz za »frufru«

Zanima me, kako se v knjižnem jeziku glasi izraz za frufru (na čelo počesani, kratko postriženi lasje).

Celotno geslo eSSKJ
krokodílček krokodílčka samostalnik moškega spola [krokodílčək]
    1. krokodilji mladič
    2. podoba, ki predstavlja manjšega krokodila
    3. priprava iz dveh kleščastih delov z zobci na vzmet za spenjanje, pripenjanje česa
    4. manj formalno kleščasta priprava na vzmet, navadno z zobci, nameščena na koncu priključne žice za začasno električno povezavo
ETIMOLOGIJA: ↑krokodil
Celotno geslo eSSKJ
požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən]
    1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé
      1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat
      1.2. ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano željo po jedi
    2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
      3.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje
ETIMOLOGIJA: ↑požreti
Celotno geslo eSSKJ
résa2 rése samostalnik ženskega spola [résa]
    1. navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resica
      1.1. navadno v množini kar spominja na tako nit, trak; SINONIMI: resica
ETIMOLOGIJA: = cslov. ręsa, hrv., srb. résa ‛resa, vrsta, niz’, nar. rus. rjasá ‛vrvica, vrsta, resa’, polj. rzęsa ‛trepalnica’, češ. řasa ‛trepalnica, resa’ < pslov. *ręsa, nejasnega izvora - več ...
SSKJ²
résa1 -e ž (ẹ́) nav. mn.
1. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka: brezrokavnik je olepšala z resami; ruta z dolgimi resami / stoli, okrašeni z resami
// kar je temu podobno: omelo z bombažnimi, sintetičnimi resami / lase na čelu si je počesala v rese
2. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: ta trava ima rese; trde ječmenove rese / moka je bila polna bodečih res
3. trša, daljša dlaka: rese v kožuhu kunca
♦ nav. mn., biol. migetalna resa majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka; nav. mn., bot. resa zelo zoženi zgornji del pleve
Celotno geslo Sinonimni
résa1 -e ž
1.
okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelkapojmovnik
SINONIMI:
nar. cota, neknj. pog. franža, ekspr. resica, knj.izroč. robica, nar. zabrnik
2.
kratek, oster podaljšek pleve pri klasu
SINONIMI:
agr. osina, agr. resina
3.
trša, daljša dlaka
SINONIMI:
zastar. vos1, zastar. vos2
GLEJ ŠE SINONIM: dlaka
GLEJ ŠE: resiti se, migetalka
Celotno geslo eSSKJ
résast résasta résasto pridevnik [résast] STALNE ZVEZE: resasti istrski gonič, resasti jazbečar
ETIMOLOGIJA: ↑resa
Celotno geslo eSSKJ
résica résice samostalnik ženskega spola [résica]
    1. navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resa
      1.1. navadno v množini kar spominja na tako nit, trak; SINONIMI: resa
    2. navadno v množini, iz medicine krajši, podolgovat izrastek sluznice
ETIMOLOGIJA: ↑resa
SSKJ²
robíca -e ž (í)
nav. mn., knjiž. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa1: ruta z dolgimi robicami
SSKJ²
rôgelj -glja m (ó)
1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada: vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji
// nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa: oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s trdimi roglji / zvezda s petimi roglji kraki
2. rog, zlasti gamsov, srnjakov: gams z lepimi roglji / nož, nasajen na srnjakov rogelj
3. nar. ogel (tekstilnega izdelka): rogelj plenice / imeti denar zavezan v roglju rute
● nar. koroško kazati roglje kazati osle; ekspr. gorski roglji zelo koničasti vrhovi; star. klobuk na tri roglje trirogeljnik
♦ bot. rogelj del pernato deljenega lista; glasb. roglja glasbenih vilic; navt. rogelj del jadra, kjer se stikata dva njegova robova; teh. rogelj vsak od delov veznega elementa
SSKJ²
tekstúra -e ž (ȗ)
1. tekst. razporeditev niti tekstilnega izdelka: tekstura preproge, tkanine
2. geol. razporeditev mineralnih zrn česa: tekstura kamnine, rude; tekstura in struktura / grudasta, valovita tekstura
3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine
// razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela
♦ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti
Celotno geslo Sinonimni
trikóten -tna -o prid.
ki ima obliko trikotnika
SINONIMI:
SSKJ²
velikán -a m (ȃ)
1. v pravljicah nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: stooki velikan; velikani in palčki
2. ekspr. nenavadno velik in močen človek: zrasel je v pravega velikana
// s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: duhovni, znanstveni velikan; športni velikani; velikani slovenske kulture
3. ekspr., s prilastkom zelo velik, gospodarsko pomemben objekt: gradnja novih hotelskih velikanov / vodstvo tekstilnega velikana velike tekstilne tovarne, trgovine
// kar je veliko sploh: s snegom pokriti gorski velikani / pristanek zračnega velikana
SSKJ²
zábrnik -a m (á)
nav. mn., nar. vzhodno okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa1: prt, brisača z zabrniki
Jezikovna
Ženska poimenovanja poklicev

Zanima me, če je mogoče besedo računovodja uporabiti tudi za osebno ženskega spola. Marsikomu je taka rešitev tuja (zaradi obstoječe ženske oblike računovodkinja). Kako pa je s parom zborovodka – zborovodkinja? Je tu kaj pomenskih razlik?

M. Z.

Jezikovna
Ženske oblike poklicev: »kemičarka«, »mehaničarka«

Kakšni sta ženski obliki poklicev kemik – kemičarka in tekstilni mehanik - tekstilna mehaničarka?

Število zadetkov: 20