Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]
    1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
invalidnína invalidníne samostalnik ženskega spola [invalidnína]
    1. od leta 2013 denarni prejemek invalida s telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni
    2. do leta 2013 denarni prejemek invalida s telesno okvaro
STALNE ZVEZE: družinska invalidnina
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
Celotno geslo eSSKJ
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost]
    1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: ↑invaliden
Celotno geslo Sinonimni
okvára -e ž
kar nastane pri napravi, stroju, aparatu in onemogoča normalno delovanjepojmovnik
SINONIMI:
publ. defekt, star. kvar1, jezikosl. pokvara
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik trajna telesna okvara
GLEJ ŠE SINONIM: napaka
GLEJ ŠE: okvariti
SSKJ²
pohába -e ž (ȃ)
1. glagolnik od pohabiti: pohaba ujetnikov
2. nav. ekspr. trajna telesna okvara: njena pohaba ga ne moti
// pohabljen človek: po nesreči je ostal pohaba / kot psovka daj mi že mir, ti pohaba
Število zadetkov: 5