Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.
Svetokriški
boljši -i prid. primer. boljši: nej nezh bulshi im. ed. m kakor en merlizh ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi im. ed. s vinu nashli ǀ nihdar nebodete bulshiga rod. ed. m Mojstra neshli ǀ nej na ſvejtu bulshi rod. ed. ž arznie ǀ jest vam nevem bulshi rod. ed. ž erbshzhine sapuſtiti ǀ nezh bulshiga rod. ed. s nej, kakor srezha ǀ nihdar bulſhiga rod. ed. s, inu shiharniſhiga mesta ſe nenajde ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi tož. ed. m, inu lepshi samerkajte ǀ bushi tož. ed. m kup ſturite ǀ Bug ij nebode bulshi tož. ed. ž pamet dal ǀ nej ste nezh bulshi im. mn. m Kakor shiuina nepametna ǀ Nezh bulshi im. mn. m nej ſo bilij Babilonerij ǀ nej na ſvejtu bulshih rod. mn. ludy ǀ de nikuli bulshih rod. mn., inu bogatishih lejt nebote imeli ǀ te bulshi tož. mn. ž ſpishe v'almaro skrijeta presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi im. ed. m kup ǀ Ta ner bulshi im. ed. ž kupzhia ǀ katera je ta ner bulshi im. ed. ž taiſta je uredna povikshena biti ǀ Tu kar od ſvoje nature je tu nerbulshi im. ed. s ǀ en ſod tiga ner bulshiga rod. ed. s vina ǀ kadar nar bulshi rod. ed. ž vole je bila ǀ blagu vkupaj ſpràulate sa vaſhe otroke, inu na tu nar bulshi tož. ed. s posabite ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi tož. ed. s, inu shlahtnishi vkrasti ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem or. ed. s vinom napolniti ǀ is katere deshele ſo ner bulshi im. mn. m telleta koshlizi, jerebize, is katere vode ſo ner bulshi im. mn. ž ribe ǀ Ti greshnik, ti greshniza ſi vſelei pokoren hudizhom, kir tajſtoh volo dopernashash, kakor tvoih nerbulshih rod. mn. priatelou
Celotno geslo eSSKJ16
brstje -a samostalnik srednjega spola
več brsti; SODOBNA USTREZNICA: brstje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
dar -u samostalnik moškega spola
1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
TERMINOLOGIJA: dar/darovi (Svetega) duha
Celotno geslo eSSKJ16
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola
1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
8.2 človeka
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dejanje ino nehanje, priti v dejanje, seči k dejanju, v dejanju, z dejanjem
TERMINOLOGIJA: dejanje postave, dobro dejanje
Celotno geslo eSSKJ16
dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik
1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj
2.1 sestavina glavnih števnikov
2.2 sestavina vrstilnih števnikov
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih
FRAZEOLOGIJA: dolisesti med dvema stoloma, sedeti na dveh stolcih
Celotno geslo eSSKJ16
edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik
1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo
Svetokriški
grobost -i ž grobost: Imenuje telleta sa volo nyh objeſtnoſti; vuole sa volo nyh grobuſti rod. ed. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt tož. ed. ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili ǀ ſe varuaio, de bi kakorshno grobuſt tož. ed. pred Krajlam neſturili
Svetokriški
jagnje -ta s jagnje: Jeſt ſim taiſtu nedolshnu Jagne im. ed. ǀ tu Iagne im. ed. Boshije … ſe perkashe v'taki zhudni podobi ǀ S. Karsnik Ioannes pravi de je tu Iagnie im. ed. Boshje ǀ Ta je tuistu velikunozhnu Iagnè im. ed. ǀ v' kryvi tiga Jagneta rod. ed. ǀ ſe potſtopish vshiti S. Rus. T. Iagneta rod. ed. Boshjga Chriſtuſa JESUſA ǀ Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu Iagnetu daj. ed. ǀ Pogledajte letu velikanozhnu Jagne tož. ed., pezhenu, s' ogniam te lubesni ǀ offrujemo tu pravu Iagne tož. ed. Boshje Christuſa Iesuſa ǀ 24 krajlou ſo bili na ſvoje kolena, inu oblizha padli pred Jagnatam or. ed. Boshym ǀ so G: Bogu offruali, vole, telleta, kashtrune, inu jagneta tož. mn. ǀ najde jagnata tož. mn. bliſu ſvoje jame, ſe yh nedotakne
Svetokriški
jagnjiče -a s jagenjček: s'eniga groſovitniga leva rata enu krotku jagnizhe im. ed. ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru tiga Jagenzha rod. ed. ǀ je perglihan enimu krotkimu Jagnizhu daj. ed. ǀ je bil reshil taiſtu nedolshnu Jagnizhe tož. ed. ǀ ſo mogli eno jegnizhe tož. ed. pres madesha G. Bogu offrat ǀ kadar ti enu jagnize tož. ed., ali vola kolesh ǀ Abigail je bila utalashila ſerd Davidau s' kusi offer tyh jagnizhou rod. mn. ǀ lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli, telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha tož. mn.
Celotno geslo Pohlin
kopun [kopȗn] samostalnik moškega spola

skopljen petelin; kopun

Celotno geslo Pohlin
koštrun [koštrȗn] samostalnik moškega spola

skopljen oven; koštrun

Svetokriški
koštrun -a m koštrun: mu napruti pride en debeli cashtrun im. ed. ǀ s' eno kakush, s' eniga kashtruna tož. ed. ſe dolgu zhaſſa kup dela poprej kakor ſe sglihaio ǀ veliku ovaz, kaſtrunu rod. mn., inu telet ǀ ſo offrovali uvole, telleta, kashtrune tož. mn., golobe, garlize ǀ kadar je Bogovom telleta, ouce, inu koshtrune tož. mn. offroval ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole. Salomon ouzhize, Cashtrune tož. mn. ← it. castròne ‛koštrun’; zapisi z a v prvem zlogu izkazujejo prednaglasno akanje.
Svetokriški
kozlič -a m kozlič: nej saiz, temuzh en domazhi Koshlizh im. ed. ǀ sakaj taiſti koshelzh im. ed. nimà she roshizhe ǀ je bila eniga koslizha tož. ed. ſashlushila ǀ mu ſo hoteli offrat eno oùzo, ali koshlizha tož. ed. ǀ nej ſo Koslizhi im. mn., temuzh sajzi ǀ is katere deshele ſo ner bulshi telleta koshlizi im. mn. ǀ koshlizhi im. mn. pomenio shelje ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo, temuzh de ſo bili Koslizi im. mn. ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu rod. mn. ǀ kadar je kose, inu koshlizhe tož. mn. paſsla Zapisi s sh kažejo na asimilirano kožlič (enako v → kozličji), zapis koshlizi morda izkazuje disimilacijo kakor v primeru → kozliček.
Svetokriški
Melkizedek -a m osebno lastno ime Melkizedek: Elias je G. Bogu offroval vuole. Samuel telleta; Aron kadillu; Melchiſedech im. ed. kruh, inu vinu ǀ Melchiſedek im. ed. je bil vezh kakor Abraham, sakaj leta je mogal njemu deſſetino dati ǀ Terje bil pred Melchiſedeka tož. ed. pokleknil ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'melhisedeham or. ed. Kruh Melkízedek, lat. V Melchisedech, jeruzalemski kralj in duhovnik (SP 1 Mz 14,18)
Svetokriški
namesti prisl. namesto: namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat ǀ Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil ǀ nebodo perſilene Boga proſſit, de bi nameiſti nyh ſe zhes vas mashzhoval ǀ na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite ǀ te leſſene Bogove nameſti praviga shiviga Boga je molil ǀ namesti tega Isvelizhajnia tu fardamanie ſi sashlushio ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo ǀ Na meſti ſnigà ima ſive laſsy ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata telleta ǀ Rihtar ſe je zhes taiſte maszhoval na meiſte te Vduve ǀ na majſti slateh, inu ſrebernih danariou ſo vſſiniate danarie imeli ǀ Krajl David je na meiſti ſebe poſtavil Salamona ǀ nemeſti taiſte almoshne ǀ nemesti Kruha, s'shalostio, inu britkustio ijh shpishajo → namestu
Svetokriški
ovca -e ž ovca: On je kakor ena Ouza im. ed. k' saklanju pelan ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu eno ouzo tož. ed. vſel ǀ kadar mu ſo hoteli offrat eno oùzo tož. ed., ali koshlizha ǀ nej nehal to sgubleno ouzhjzo tož. ed. iskat ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze im. mn. beukale ǀ bogat je hudizh, kir ima veliku ovaz rod. mn., volou, inu druge shivine ǀ ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze tož. mn. ǀ Ceſsar Auguſtus, kadar je Bogovom telleta, ouce tož. mn., inu koshtrune offroval
Celotno geslo Pohlin
pišče [piščȅ piščétanepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

mlada kokoš, pišče, piška, piščanec

PRIMERJAJ: piščanec, piška

Celotno geslo Pohlin
pura [pȗra] samostalnik ženskega spola

puranja samica; pura, LATINSKO: Gallus gallus domesticus fem.

PRIMERJAJ: purič, purman

Svetokriški
puščava -e ž puščava: is Paradisha je bila ratala ena bodezha puszhava im. ed. ǀ prideio veno nerodovitno pushavo tož. ed. ǀ ie mogal veno puszhavo tož. ed. beishat ǀ Je JESUS od Duhà v' puſzhauo tož. ed. pelan ǀ je bil ſashel veno puſzhavo tož. ed. ǀ imà ta Folk puſtiti poiti v'pushavo tož. ed. Bogu offrovati ǀ vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo tož. ed. poshilal ǀ so bily poslali v'puszhauo tož. ed. vprashat S. Joanneſa ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo tož. ed. pershla ǀ kadar po puszhavi mest. ed. je raishal pruti desheli te oblube ǀ v' taisti pushavi mest. ed. nej ſo mogli ni kruha, ni druge shpishe imeti ǀ ſo v puſzhavi mest. ed. telleta molili ǀ David je molil v'puszhavi mest. ed. ǀ v'pushzhavi mest. ed. ſe je poſtil ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave im. mn., kateri nepolnio Nebù ǀ s'kuſi taiſte puszhave tož. mn., ym oblubi eniga Angela ſa Variha dati ǀ v' shtrashne puszhave tož. mn. ſo shli prebivat ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne pushzhave tož. mn. prishli ǀ Pogledajte v'Puszhave tož. mn., inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ te shalostne Pushave tož. mn. ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ on je od ludy beishal, inu raishi v' puszhavah mest. mn., kakor v' meſtah prebival ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina po pushavah mest. mn. je hodil ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah mest. mn. paſsly ǀ ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu, kateri v'puſhavah mest. mn. prebiva
Število zadetkov: 25