Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
živeti -im nedov. živeti: ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z: Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
Svetokriški
živinski -a prid. živinski, živalski: ſa volo njega shivinske rod. ed. ž nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan biti ǀ od lete shivinske rod. ed. ž vere nej treba govorit ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko tož. ed. ž imash ǀ on ſe je bil preobernil veno ſtrashno shivinsko tož. ed. ž spako ǀ v'strashno shiuinsho tož. ed. ž podobo ga preoberne ǀ kadar bi bilu mogozhe do vekoma bi pasli na semli nyh shivinsku tož. ed. s truplu ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo v'tej gardi shivinski mest. ed. ž podobi ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske tož. mn. ž shelje, te kazhje jese, te vſtekle nevoshlivoſti
Svetokriški
živinsko prisl. živinsko, živalsko: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat shivinsku dellat, inu shivejti, temuzh Gospojsku shivi, zhlovesku andlaj (I/2, 26) ǀ shivinsku ſo shiveli (III, 241)
Svetokriški
živiti -im nedov. preživljati: Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je vener shivy 3. ed. ǀ Nebeſhki Ozha yh shivy 3. ed. ǀ ijh neshivite +2. mn., temuzh yh vmorite ǀ 60 lejt vaſs ſim shivil del. ed. m, inu obilnu oſkerbel ǀ Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil del. ed. m
Svetokriški
žlahta -e ž sorodstvo: njegovi priatelni, inu shlahta im. ed. ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal ǀ Bug perpusti de ti, inu tuoja cella shlahta im. ed. v'shpot pade ǀ ſo taku greshni, de blishne shlahte rod. ed. ſe neshonajo, temuzh nezhistost vkupaj tribaio ǀ Nej shlahte rod. ed. taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat ǀ n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti daj. ed. ǀ en Mashnik s'Kusi CerKoune prehodishe ſvojo shlahto tož. ed. obogati ǀ je proſsila sa suojo vbogo slahto tož. ed. ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto or. ed. dellajo ǀ katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno shlato or. ed. vse žlaht vsakovrsten: Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent szhiton viſsij, inu vſe shlaht oroshje teh mozhnih ǀ kar kobilize pustè tu bodo kebri pojedili, inu kar kebri puſtè tu bodò vſe shlaht zheruie ſnedili ← srvnem. slahte ‛pokolenje, pleme, rod, izvor’
Svetokriški
žlak -a m 1. udarec: na ta pervi shlak tož. ed. ſim bila na tla od shloſti padla, inu omedlela ǀ Na ſvoie S. Truplu 5466 shlaku rod. mn. je bil preiel ǀ on ſe pred njega postavi inu te shlake tož. mn. prejemle ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake tož. mn. stepsti 2. udarnina: Od poplata do verh glave sdraviga nej na njemu, temuzh rane, shlaki im. mn., inu gnoina bula nej sashita ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga ran, inu shlaku rod. mn. ǀ Try ſorte bolesni samerkam: rane, shlake tož. mn., inu gnoine bule božji žlak kap: Chriſtus Odreshenik naſh je rekal h'timu od Boshijga shlaka rod. ed. vdarienimu ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke bolesni. Bernarda Miniha od Boshiga shlaka rod. ed. ǀ Ta s'Boshym shlakom or. ed. vdarjeni zhlovik ǀ Christus je bil osdravil eniga s'Boshim shlakom or. ed. vdarjeniga ǀ de bi eniga zhloveka s' boshym shlakam or. ed. udarjeniga osdravil ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil … s'boshem shlakam or. ed. udarjenyh oſdravil ǀ ta s'boshijm shlakam or. ed. vdarjen ǀ s'tem s'bojshim shlakam or. ed. udarienem ſe ſgrevali ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam or. ed. udarieniga shloveka ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom or. ed. vudarjen ← srvnem. slac ‛udarec’
Svetokriški
žleht1 nepreg. prid. slab: en shleht im. ed. m, hudoben zhlovik is imenom Semei je preklinal ǀ ta shleht im. ed. ž lolka, katera shlishi v'ogin ǀ vaſhe shleht im. ed. s, inu greshnu dellu tu bo vrſhoh de bote fardamani ǀ v' hisho ene shleht rod. ed. ž loterze ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu, ali shleht rod. ed. s shivejna ǀ krajl je djal enimu lenimu inu shleht daj. ed. m ſholneriu ǀ h'shlushbi temu Satanu, inu eni shleht daj. ed. ž Pershoni ǀ s'en shleht tož. ed. m dobizhik, s'en kratk lusht G: Boga reshalio ǀ s'eno taku shleht tož. ed. ž rejzh predash hudizhu ǀ shleht tož. ed. s blagu, sa dobru ſi predal ǀ ty Ajdje s'enu shlet tož. ed. s koſsilice, taku hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht mest. ed. m, resbitem zholnizhu ſe pelali ǀ nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht mest. ed. s sadarshajnom ǀ jeſt ſe boim, inu ſramujem pred tvoje Svetu pravizhnu oblizhe priti s' takorshno shleht or. ed. ž raitingo ǀ s' taku maihinem, inu shlet or. ed. s blagam tulikajn slata, inu srebra ſo ony udobili ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht or. ed. s blagam golufali ǀ neplazhesh antverharie temuzh s'hleht or. ed. s blagom ǀ zhe vy pak ſte shleht im. mn. m, taku bo vam enkrat hudu hodilu ǀ ueni mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht im. mn. ž ribe ǀ ſa volo shleht rod. mn. andlu ǀ S. Duh je perglihal lete poſvejtne rezhy takorshnem shleht daj. mn. rezhjem ǀ de ſi lih shleht tož. mn. m ſobe imaio ǀ od kateriga drugiga ſe nemorio troshtat, ampak hude shleht tož. mn. ž beſsede ǀ niska, shleht tož. mn. s, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Vy ſte tu bulshi sbrali, inu meni tu shlegenshi tož. ed. s puſtili ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi tož. ed. s s'kuharzo rejd vsame presež.> kakor de bi bil ta ner shlehtnishi im. ed. m zhlovek tiga ſvejtà ǀ kakor de bi ta ner shlehtnishi im. ed. ž reizh bila ǀ kakor de bi she shlehtnishi im. ed. s bilu, kakor je enu shenofovu sernu ǀ de bi mogal ſapovedat muham, ali tej nershlehtnishi daj. ed. ž shivali ǀ te vesheio kakor tega ner shlehtnishiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi tož. ed. ž rejzh preda ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi tož. ed. ž, inu maluvrednishi rejzh ǀ satorai je te ner shlehtnishi tož. mn. ſnope sberal ← srvnem. sleht ‛slab, slabo’
Število zadetkov: 287